Avtomobilsko zgodbo o uspehu brez sence dvoma imajo pri Audiju, kajti srednjeveliki A4 je najbolje prodajani avtomobil ingolstadtske hiše. Prav zaradi tega in kljub okoliščinam, ki tej premijski avtomobilski tovarni vsaj ta hip niso v kakšno pretirano veselje, naj bi peta generacija A4 prinašala predvsem uspeh – tržni in seveda finančni.
Kakovostno, imenitno
in dišeče
Novi A4 je tako v štirivratni limuzinski kot kombijevski različici, ki pri tovarni sliši na ime avant, narejen v pričakovani germanski maniri: malenkost daljši (plus tri centimetre oziroma 473 centimetrov dolžine), a kljub vsemu lažji (celo do 120 kilogramov, odvisno od motorja), s skoraj izjemnim količnikom zračnega upora (limuzina 0,23, avant 0,26), manjšim izpustom ta hip zelo vročega CO2 oziroma skromnejšo porabo (pri limuzini celo do 21 odstotkov manj), hkrati pa tehnološko tako napreden, da bi se lahko vozil v višjem razredu.
Čeprav medosna razdalja (282 centimetrov) ni nič izjemnega, je bolj ali manj očitno, da je prostora za voznikom in sopotnikom več, kot ga je bilo, kar je pomemben dosežek. Pri avantu je seveda še pomembnejša velikost prtljažnika, ta ponuja od 505 do 1510 litrov, limuzina pa je pričakovano nekoliko skromnejša (od 480 do 965 litrov).
Čeprav se ne da ugotoviti, ali je notranjost po novem res bolje zvočno izolirana kot prej, kot trdijo v tovarni, se zlahka opazi skoraj prestižno okolje: lično grafiko merilnikov (znova za doplačilo je na voljo tudi povsem digitalizirana armaturna plošča kot pri kupejevskem TT), kakovostne materiale, ki prijetno dišijo (kar utegnejo ceniti predvsem ženske), in premišljeno ergonomijo.
Premijski izvor po svoje prav tako dokazuje dejstvo, da je, denimo, mogoče izbirati med tremi oblikami volanskega obroča, štirimi različicami sprednjih sedežev ipd. Vse to je prvi pogoj za dobro počutje in zdi se, da so se v Ingolstadtu po tej strani še posebno potrudili. Pa saj se tudi morajo, kajti tekmeci – predvsem BMW serije 3 in mercedes razreda C – ne dovolijo ležernega počivanja na lovorikah.
Tehnološko čudo z »napako«
Motorna ponudba je pričakovano pestra, saj je na voljo sedem agregatov – štirje dizelski in trije bencinski. Pogona sta dva (na sprednji kolesni par in že kar znameniti štirikolesni quattro), menjalniki trije (šeststopenjski ročni, sedemstopenjski S-tronic in osemstopenjski tiptronic), dve izvedbi podvozja (udobno in dinamično) z uravnavanjem blaženja vsakega kolesa in še marsikaj.
Motorji ponujajo od najmanj 110 kW/150 KM do skoraj razgrajaških 200 kW/272 KM. V tovarni poudarjajo tudi pomen dokaj nove serije tako dizelskih kot bencinskih motorjev z oznako ultra, pri katerih so emisije škodljivih plinov še malce skromnejše, prav tako poraba. Poudarek je v trenutnih okoliščinah, ki jih zaradi afere Dieselgate čuti tudi Audi kot sestavni del koncerna Volkswagen, povsem razumljiv.
Če je tehnološka ponudba tako rekoč izjemna, je novi A4 pravi eldorado za tiste, ki jim precej (ali največ) pomenijo elektronski asistenčni sistemi in vsakovrstna povezljivost. Tukaj štirica dela velike korake naprej in po svoje dokazuje, da povsem avtonomna vožnja ni več svetlobna leta oddaljena fantastika. Avto prepoznava prometne znake in jih upošteva, pazi na varnostno razdaljo in tudi ustavlja, zna parkirati na različne načine, opozarja na neprevidno izstopanje iz vozila, pravilno zavija na levo in še veliko drugega. In vendar ima štirica pete generacije vsaj eno »napako« – tudi v najcenejši izvedbi (limuzina 1,4 TFSI basis, ročni menjalnik) stane 31.900 evrov.
Karavanski avant je dražji za približno 2500 evrov, avtomatika poviša ceno za skoraj enako vsoto. V polnem letu naj bi A4 novih časov navdušil od 400 do 500 slovenskih kupcev. In če se bo zavihtel na prodajni vrh v svojem premijskem razredu, niti ne bo vesoljno presenečenje.
