Arktično superjabolko

Arktično jabolko po besedah proizvajalca nikoli ne porjavi, tudi če ga prerežemo. Medtem ko podporniki gensko spremenjene hrane proslavljajo, na drugi strani množice protestirajo in zatrjujejo, da je jabolko nevarno in za povečevanje pridelave hrane popolnoma nepomembno.

»Na arktično jabolko gledamo kot na uspeh, ne pa kot genetski poseg,« je povedal Neal Carter, vodja podjetja Okanagan Specialty Fruits, ki je izdelalo Arctic Apple.

»Mislim, da so si vsi želeli takšno sadje, brez tistega rjavega gnusa,« je poudaril in dodal, da bomo tako pojedli več celih jabolk, saj jih po pol ure, ko običajna porjavijo, ne bomo zavrgli. Carter ima na neki način zagotovo prav, saj kupujemo in tudi hrano uživamo z očmi.

Toda nasprotniki GSO ponovno zatrjujejo, kot vselej, da jabolko vendarle ni dovolj testirano in je lahko človeku nevarno.

Raziskave gensko spremenjenih organizmov segajo daleč nazaj v osemdeseta. Najprej so vzgojili gensko spremenjeni paradižnik in leta 1994 začeli proizvodnjo, sledili so krompir, riž in druge poljščine. Zagovorniki GSO zatrjujejo, da bomo z genetiko ublažili lakoto in revščino, nasprotniki opozarjajo, da bomo s tem uničili biotsko pestrost, da se bodo razširile alergije in da bodo mali kmetje propadli.

Medtem ko ima EU glede GSO zelo stroge zakone, je v ZDA gensko spremenjena hrana vse bolj prisotna. Kanadsko podjetje Okanagan je arktično jabolko razvijalo 20 let, leta 2015 je ameriško kmetijsko ministrstvo izdalo mnenje, da ni nevarno za potrošnike. Biotehnološka podjetja stremijo k super GSO-produktu, ki bo uspešen na trgu, saj bo to pomenilo dobro podlago za nadaljnje investicije.

Toda Dana Perls iz nevladne organizacije Friends of the Earth opozarja, da je arktično jabolko premalo testirano in zlasti nepotrebno. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo potrošniki spoznali, da so bili zavedeni.