Dandanes je trentarski vrt nekaj, kar velja videti, rastoča slava vse doline. Zares edinstven je. Kar sem videl alpskih vrtov, se nobeden ne more meriti z njim,« je o Alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti v svojem zadnjem delu Iz minulih dni leta 1943 zapisal gornik in planinski pisatelj dr. Julius Kugy. Ta je že dodobra spoznal svet pod Triglavom, Stenarjem, Razorjem in Jalovcem ter tamkajšnjo floro, ko se je nanj obrnil 13 let mlajši botanični navdušenec, tržaški posestnik Albert Bois de Chesne (1871–1953), ki je že 1892. postal oskrbnik za favno in lovski zakupnik v Trenti. Obenem se je vseskozi ukvarjal z idejo, da bi »v dolini Trenti, v najvišjem, svetu odmaknjenem kotičku Soške doline, ustanovil botanični vrt«, zato je od lovskega nadzornika Antona Tožbarja na pobočju Kukle 800 metrov nad morjem kupil 2572 kvadratnih metrov zemljišča.
Kot navaja dolgoletna strokovna vodja Juliane dr. Nada Praprotnik, je bila zaradi vlage, svetlobe in sence, zatišne lege in razgibanega terena, posutega s skalami različne velikosti, ta parcela najbolj primerna za botanični vrt. Nekaj dreves je tam že raslo: smreke, macesni, črni gabri, mali jeseni in bukve. Zemljišče so očistili in posekali nekaj dreves. V vrtu ni nobenega izvira, zato so napravili zajetje pod slapom Skok za bajto, ki pada čez steno Kukle, potegnili lesene cevi, zgradili cementni zbiralnik in od tod napeljali vodo po ceveh in žlebovih po vrtu. Nato so vrt še ogradili in tako so bila jeseni 1926 začetna dela opravljena. Sledilo je zasajanje rastlin, ki so jih prinašali predvsem iz vzhodnih in zahodnih Julijskih Alp, Furlanskega hribovja, s Krasa in predalpskega sveta, nekaj pa tudi iz Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Podatke o nahajališčih so Bois de Chesnu poleg tujih botanikov in prijatelja dr. Juliusa Kugyja posredovali tudi slovenski botaniki Alfonz Paulin, Rajko Justin in Franc Juvan. Levo od vhoda so posadili tujke, ki so jih dobili iz zahodnih Alp, Pirenejev, Apeninov, Atlasa in Kavkaza. Najstarejši alpski botanični vrt v naravnem okolju na Slovenskem, v katerem raste približno 600 različnih vrst rastlin in je letos star 90 let, je njegov ustanovitelj poimenoval po svoji ženi Juliji.
Mešanica alpskih in kraških rastlin
Vrtnarja v vrtu sta bila najstarejši vnuk znamenitega trentarskega gorskega vodnika Antona Tožbarja - Špika, tudi Anton Tožbar, in Ančka Kavs iz Vrsnika v vasi Soča. Po drugi svetovni vojni so za Juliano strokovno skrbeli dr. Angela Piskernik, prof. Ciril Jeglič, dr. Tone Wraber in dr. Nada Praprotnik, medtem ko sta po upokojitvi Antona Tožbarja in Ančke Kavs delo vrtnarjev nadaljevala Tožbarjeva hči Marija in njen mož Jože Završnik. Od leta 1951 je alpski botanični vrt zavarovan kot naravna znamenitost in je 1962. dokončno prešel pod Prirodoslovni muzej Slovenije oziroma njegov kustodiat za botaniko pod zdajšnjim vodstvom kustodinje Špele Novak, njegov stalni skrbnik v Trenti pa je predstavnik tretjega rodu vrtnarjev, samostojni strokovni sodelavec Klemen Završnik, ki mu še vedno pomaga tudi mama Marija.
Ko smo se s Špelo Novak in Klemnom Završnikom sprehodili po skrbno urejenih potkah, po katerih stopa približno 5000 obiskovalcev na leto, sta nas opozorila, da zaradi nizke nadmorske višine in močnega vpliva sredozemskega podnebja, ki prihaja po dolini Soče, mnogo visokogorskih rastlin v Juliani slabo raste. Zato je treba veliko nege, vztrajnosti in potrpljenja, da v njem uspevajo tako alpske in predalpske kot kraške predstavnice. Prav po pestri mešanici alpskih in kraških rastlin se trentarski botanični vrt razlikuje od podobnih v Evropi. Na označenih gredicah nikoli ne vidimo vseh rastlin naenkrat, vendar pa nas vselej, tudi ob našem obisku, razveseli vsaj nekaj cvetic. To pa je še dodaten magnet za ljubitelje alpske cvetane, da večkrat obiščejo botanični vrt, v katerem nas narava zmeraj znova preseneča.
»Ker vrt obišče več tujih kot domačih obiskovalcev, bi radi vanj privabili več slovenskih ljubiteljev flore. Zato Juliano predstavljamo z različnimi članki, v kratkem pa bomo izdali še otroški vodnik (v slovenščini, angleščini in italijanščini), da bodo z njegovo pomočjo vrt lahko raziskovale tudi družine. Lani smo pripravili večjezični vodnik 99 rastlinskih vrst Juliane, ki je na posodo pri vhodni hišici. Letos ga bomo dopolnili z opisi 50 dodatnih vrst in tako nadaljevali tudi v prihodnjih letih. S podjetjem Nexto pripravljamo aplikacijo za pametne telefone. V Juliano poskušamo privabiti tudi čim več šol, zato vsako leto ponudbo delavnic pošljemo na osnovne in srednje šole; odziv je čedalje boljši,« pravi kustodinja Špela Novak in nas opozori še na slovesnost ob 90. obletnici ustanovitve alpskega botaničnega vrta v Trenti, ki se bo v soboto, 11. junija, ob 9. uri začela s predavanji in končala z vodenim ogledom.