Zaposleni bumerang: Včasih je dobro koga vzeti nazaj

Pojav, ki ga družboslovci imenujejo zaposleni bumerangi, je v strokovnem svetu že dolgo znan. Pomeni, da se človek, ki je bil zaposlen v nekem podjetju, nato pa je iz različnih razlogov prekinil delovno razmerje, čez čas znova vrne v to podjetje. Potemtakem se on kot delojemalec vrača, delodajalec pa ga vzame nazaj oziroma ga znova zaposli. Pojav je bil v znanstveni literaturi prepoznan in opisan, natančneje pa so se ga lotili strokovnjaki z Univerze Illinois. Pogovarjali so se z več sto delojemalci in -dajalci z izkušnjo vnovične zaposlitve.

Njihovi izsledki so zanimivi ne samo za delodajalce in -jemalce, temveč za vse, in to na različnih življenjskih področjih, kajti izkušnje vrniti se (domov) in biti vzet nazaj se pojavljajo na skoraj vseh. Več o tem pozneje, najprej si poglejmo izsledke omenjene študije, iz katere lahko izluščimo, da imata lahko korist obe strani, ni pa to nujno.

Podjetja in druge organizacije, med njimi so v ospredju profesionalne športne organizacije, razmeroma pogosto v svoje vrste sprejmejo (zaposlijo) nekdanje zaposlene. Tako se na stara delovna mesta vračajo poklicni športniki, najemni vojaki, računovodje in drugi. Takšna praksa, odkrivajo znanstveniki, se je uveljavila, ker so jo delojemalci utemeljili z znižanjem stroškov dela, saj novega starega delavca ni treba uvajati, z njim je že seznanjen, povrhu pozna sestavo in delovanje organizacije, torej lahko začne takoj s polno paro opravljati nove stare delovne naloge. Delodajalec, povrhu, glede na nekdanjo učinkovitost nazaj vzetega ve, kaj lahko pričakuje od njega, medtem ko je novozaposleni popolna neznanka in zategadelj v primerjavi z novim starim delavcem pomeni večje tveganje. »Za nameček so delavci bumerangi po vrnitvi v podjetje temu bolj predani in zavzeteje opravljajo svoje delo, kajti iz prve roke vedo, da trava na sosednjem travniku ni nujno bolj zelena,« razlaga profesor T. Brad Harris.

Po več sto pogovorih z delojemalci in -dajalci so najprej izluščili, katere so ključne značilnosti zaposlenih bumerangov. »Odkrili smo, da ti izvirnega delovnega razmerja niso prekinili zaradi nezadovoljstva z delom, pogoji dela in razmerami v podjetju. Temeljni razlog je bila višja sila, pri ženskah nosečnost, pri vseh sprememba domačega naslova, torej preselitev, in ponudba drugega delodajalca,« razlaga Harris.

Kako dobro se vnovična zaposlitev izkaže za vpleteni strani, so odkrili raziskovalci, je odvisno od (ne)harmoničnosti prvega službovanja in od tega, ali sta oba partnerja zadovoljna z določili v novi pogodbi o zaposlitvi.

»Vsi zaposleni bumerangi niso iz istega testa,« razlaga Harris, in tega, pristavlja, bi se morali delojemalci zavedati, ko preudarjajo, ali naj koga znova zaposlijo. »Najprej naj se vprašajo, ali so bili prejšnjič zadovoljni z njegovim delom, pa tudi, kakšne rezultate je dosegal v podjetju, pri katerem je delal vmes. Proučiti bi morali še vzrok za prekinitev delovnega razmerja. Nazaj je smiselno vzeti predvsem ljudi, ki odpovedi niso dali zaradi nezadovoljstva, zamer do sodelavcev in delodajalca. Če je bilo slovo jedko, naj je bilo to povedano ali ne, je prav mogoče, da vnovična zaposlitev delodajalcu ne bo prinesla želenih rezultatov, ako ne bo z izboljšanimi pogoji v novi pogodbi pri zaposlenem odpravil razlogov za nekdanjo grenkobo.«

Po izsledkih študije se vnovična zaposlitev bolje izkaže, ko delavec ni bil odsoten dlje časa, ne več kakor leto, kajti sicer pričakovane prednosti, ki jo domnevno ima pred drugimi kandidati, sploh ni. Dlje ko je bil odstoten, bolj se je verjetno spremenilo samo podjetje (in delojemalec), to pa pomeni, da bo vzajemno spoznavanje in prilagajanje bržkone trajalo tako dolgo, kot če bi zaposlili koga povsem na novo.

(Za)vrnitev

V duhu predstavljene raziskave novodobni dušeslovci svetujejo, da odločitev o tem, da bi koga (kaj) vzeli nazaj ali se h komu (kam) vrnili, sprejmete po temeljitem premisleku, v katerem z vseh zornih kotov osvetlite nekdanje in trenutne življenjske razmere in dodobra razmislite o sebi in sovpletenih nekoč in danes. S tem si namreč prihranite marsikatero težavo, predvsem pa si zmanjšate možnost za razočaranje, ker sprememba ne izpolni vaših pričakovanj in želja, prav nasprotno, nakoplje vam nove križe in težave ali trenutne poglobi in stopnjuje.

Vzemimo za primer, da ste se odločili preseliti nazaj v rojstni kraj. Najprej se vprašajte, zakaj ste se sploh odselili, s kakšnimi čustvi in mislimi. Ste odšli prostovoljno, brez jedkosti, zaradi študija, službe v oddaljenem kraju idr. ali pa ste pobegnili, se čim bolj odmaknili od ljudi ali že česa, kar vam je povzročalo probleme, ki jih niste znali ali zmogli rešiti? Če je bil razlog za odselitev problem, preverite, ali ste ga vmes rešili – zgladili spor s kom, komu kaj odpustili itn. –, sicer lahko računate na to, da bo ob vaši vrnitvi bržkone spet izbruhnil, le da v novi preobleki. Vprašajte se tudi, ali ste ob slovesu tako ali tako imeli namen, nekoč že, vrniti se ali pa je vaša odločitev o vrnitvi izhod v sili, morda manjše zlo. Se vrnitve veselite ali bojite? Vedite, da so vaše misli in čustva ob vrnitvi pomenljivi, z njimi namreč krojite najverjetnejše prihodnje izkušnje, tudi ali bodo (ne)prijetne.

Če se vračate h komu – preselili, denimo, se boste v rojstno hišo, k staršem –, vzemite pod drobnogled razmerje z njim. Če tedaj, ko ste nazadnje živeli pod skupno streho, niste bili zadovoljni s pogoji sobivanja, češ, obravnavali so me kot otroka, kaj vam da misliti, da zdaj pa boste?! Proučite, kako ste se vmes spremenili vi in kako oni. Zaupajte staršem, kakšna so vaša pričakovanja o skupnem življenju, in jih pobarajte, kakšna so njihova. Vnaprej se dogovorite (izpogajajte) o pogojih sobivanja, ne pustite??esa viseti v zraku, ker da je samoumevno – vam mogoče je, drugim vpletenim pa ni –, saj sicer kar kličete težave. Odkrit pogovor je zlasti zaželen, ko je bil kdo izmed vpletenih ob prvotni odselitvi hudo nezadovoljen. Vpleteni morate, če se vrnemo k omenjeni študiji, potemtakem na novo skleniti pogodbo, ki bo sprejemljiva za obe strani, sicer preti novo nezadovoljstvo.

Najbrž so se vam ob napisanem kar sama utrnila vprašanja, na katera bi hoteli dobiti odgovor, preden sprejmete odločitev o tem, da se vrnete v stare, znane tirnice ne glede na to, na katerem življenjskem področju se vam ponuja priložnost. Kar odgovorite si nanja, kajti morda med takšnim (samo)spoznavanjem odkrijete, da je boljša izbira od vrnitve za vas zavrnitev ali vsaj odlog vrnitve, dokler si ne izposlujete sprejemljivejših pogojev.