Zakaj smo rojeni, kaj nam je početi, kaj izkusiti, se prej ali slej, tako pravi Pedja Petković, vsakdo vpraša vsaj enkrat v življenju. Če ne prej, pa tedaj, ko se mu zgodi kaj hudega, in se sprašuje ne le, ali bi se lahko temu ognil, ampak zlasti, zakaj se mu je to zgodilo. Po njegovih besedah povzemamo primer, ko je k njemu na posvet prišla starejša ženska, želeč izvedeti, zakaj je v ljubezni užila toliko gorja. »Ni mogla razumeti, zakaj se ji je vse to zgodilo, ko pa nikomur ni skrivila niti lasu na glavi. To verjetno drži, a le za njeno zdajšnjo utelesitev. Če odkrijemo, zaradi česa v prejšnjih utelesitvah se nam danes nekaj dogaja, imamo priložnost, da v tej to lažje popravimo, poravnamo dolg. Če pa smo še naprej nevedni, nam ne preostane drugega, kot da trpimo, kot so nekoč drugi, ki smo jih mi mučili.«
Gorje za gorjem
»Ko sem proučil njeno rojstno astrološko karto, sem takoj uzrl njeno prejšnjo utelesitev. Velik, močan moški, ki posiljuje nemočno dekle, medtem ko ta, hudo prestrašena in ranjena, zaman kliče na pomoč. Na njegovem obrazu ni bilo čustev, le močna potreba zadovoljiti živalsko slo, kar je tudi storil. Nasilen, divjaški, v vojaški uniformi z višjim činom. Sliko, ki sem jo dobil, sem preveril z več podatki v
osebnem horoskopu, njej pa je še nisem zaupal, čakal sem na njeno pripoved, kajti čutil sem, da komaj čaka, da mi zaupa življenjsko zgodbo, nisem je hotel prekinjati.
Ko je pripovedovala, sem motril njen horoskop in drugega za drugim odkrival vzroke za močne čustvene pretrese, ki jih je doživljala. Bilo je veliko ljubezni, mi je dejala, a še več bolečin in žalosti. Prvič se je zaljubila pri 18 letih (tedaj je Sonce po primarni direkciji prispelo do njene Venere). Ljubezen je opisala kot nekaj najlepšega, kar je dotlej doživela. Bila je zaljubljena in srečna. Toda po dveh letih zveze je on nenadoma umrl. Njen svet se je zrušil, bila je strta, za več mesecev se je zaprla vase. Ni mogla sprejeti, da ga nikoli ne bo več videla, bolečina jo je razjedala.
Ko je o tem pripovedovala, je bilo, kot da se je vrnila v tiste čase. Oči so ji najprej sijale, nato so se zazrle nekam daleč, v prazno. Sploh ni več gledala vame, ampak skozme, se za hip zdrznila in se mi opravičila, ker jo je pripoved tako zanesla. Povedala je, da se je z moškim imela čudovito, žalovanje za njim pa je bilo tako silno, da si dolgo ni opomogla.
Objokovanje usode
Leto dni po izgubi je bila posiljena. Nikomur ni povedala, kaj se je zgodilo, čez čas pa spoznala, da je zanosila. Tuhtala je, kaj naj naredi, kako naj obdrži otroka, za katerega ve, da je rezultat posilstva. Po drugi strani, je razmišljala, ni bilo prav, da se znese nad otrokom, ki ni bil nič kriv. Naposled se je odločila za splav, a po njem ji je bilo bridko pri srcu. Jokala je nad svojo usodo.
Ko je bila stara 25 let, je spoznala moškega, za katerega je verjela, da ji ga je poslal sam bog. Končno je našla nekoga, ki ji je res všeč. Nekaj mesecev sta preživela kot v sedmih nebesih in se odločila, da se poročita. Bila je srečna, po njenih besedah je bil ta moški edini človek v njenem življenju, ki ji je pomagal prebroditi globoka čustva, ki so v njej vrela zaradi travmatičnih dogodkov. Začele so se priprave na obred, kupila si je poročno obleko, na predvečer poroke od vznemirjenja ni mogla zaspati.
Poroka naj bi bila opoldne, a ženina ni bilo. Čakala ga je četrt ure, pol ure, bala se je, da se mu je kaj zgodilo. Čakala je s svati vred, a zaman. Preprosto ni prišel. Bila je pretresena. Ne ona ne kdo drug ni vedel, kam se je vdrl. Minili so dnevi, meseci, ko je dobila pismo iz Nemčije. 'Oprosti mi, nisem mogel. Odpusti mi, tvoj Ivan,' in niti besede več. Dan, ko je prejela sporočilo, je bil najhujši v njenem življenju. Jokala je, razmišljala, zakaj se je to zgodilo.
Prekletstvo?
Dolgo je bila sama, nato je v njeno življenje vstopil moški, ki je v njej spet nekaj predramil. Zaradi slabih izkušenj dolgo ni hotela poglobiti zveze, čeprav je koprnela po tem. Po več mesecih je le popustila, v naslednjem letu je zanosila. Ko je izvedela za to, je bila presrečna in komaj je čakala, da moškemu, s katerim sta celo govorila o načrtih za skupno življenje, pove veselo novico. Toda ko mu je povedala, se je nenadoma zresnil, postal zadržan in ji priznal, da je poročen in da se ne bo ločil. Ko sta se spoznala, ji je namreč povedal, da je imel težave v zakonu in je nekaj časa tudi živel ločeno od žene. Menil je, da se bo razvezal, a potem sta se pobotala. Imel je resne namene, a se je vse razpletlo drugače. Jokaje ga je nagnala. Ko je odšel, se je zrušila na tla in ihtela. Imela je spontani splav. Prepričana je bila, da je prekleta.
Bolj ko je razmišljala o sebi, trdneje je v njej zorel sklep, da se nikoli več z nikomer ne bo zapletla. Minilo je skoraj 20 let, bila je sama. Živela je mirno, celo kar zadovoljno, saj v tem obdobju ni imela več velikih tragedij. Toda nekega dne je nekdo pozvonil na njena vrata. Nikogar ni pričakovala, mislila je, da je poštar. Ko je odprla, je bil pred njo moški v srednjih letih – v njem je prepoznala Ivana, ki jo je nekoč pustil na cedilu. Ni vedela, kaj naj stori, stala je, nemo. Vprašal jo je, ali sme naprej. Brez besed ga je povabila v dom. Dolgo sta se pogovarjala, ostal je pozno v noč. Zaupal ji je, da se je pred dvema letoma ločil od Nemke, s katero se je poročil. Nista imela otrok. Zdaj je sam, prosil jo je, naj mu odpusti.
Ko je šel, je dolgo tuhtala, kaj se dogaja. Ni ga sovražila, že dolgo je bilo tega, kar jo je ranil. Nekaj v njej se je celo razveselilo, da ga je spet srečala, celo smilil se ji je. Ni mogla razumeti, zakaj tako čuti. V prihodnjem mesecu je vse pogosteje razmišljala o njem. Želela je izvedeti, kje je, kaj dela. Tedaj je zazvonil telefon – razveselila se je, ko jo je povabil na večerjo, še sama ne vedoč, zakaj. Privolila je, morda ker se je počutila tako osamljeno, hkrati pa čutila, da je osamljen tudi on.
Minilo je nekaj mesecev, vedno več časa sta preživela skupaj, privoščila sta si počitnice na morju, imela sta se lepo. Po dveh letih sta se odločila poročiti. In tokrat sta se res, 30 let zatem, ko naj bi prvič stopila pred matičarja. Živela sta mirno in zadovoljno. Po petih letih zakona je on doživel infarkt in umrl. Na koncu je izgubila tudi njega, potem ni bilo nikogar več. Zdaj ima skoraj 70 let, spraševala me je, zakaj je bilo njeno ljubezensko življenje tako nesrečno.«
Razlaga
»V 12. hiši osebnega horoskopa, ki je hiša karmičnih dolgov, bremen, trpljenja, omejitev in prejšnjih življenj, je imela več nebesnih teles. Ascendent je bil na 24. stopinji bika, kjer leži fiksna zvezda Caput Algol, ki ponazarja glavo gorgone Meduze. Ta je bila po mitologiji posiljena, nato pa, ko je bila noseča, ubita. Zaradi tega ta fiksna zvezda ponazarja posilstvo in prekinitev nosečnosti.
Mars v 12. hiši je kazal, da je bila v prejšnjem življenju moški, ker je v biku, pa, da je bila grob, nasilen in se je znašal nad ženskami. Mars je bil povrhu v slabem aspektu z Luno in Saturnom, kar je še podatek več, da je bila v prejšnjem življenju kriva za gorje več žensk. Ker sta bili v njenem horoskopu poudarjeni znamenji bika in škorpijona, sem ji dejal, da je nekoč verjetno živela v Španiji. Povedala mi je, da je profesorica španščine. Ker tega prej nisem vedel, sem bil toliko bolj prepričan, da je moja analiza točna. Še bolj, ko je dejala, da je bila v Španiji, kjer se je počutila, kot bi se vrnila domov. Vse ji je bilo domače, čeprav je bila tam prvič.
V njeni karti sta izstopala še slab položaj Venere, ta ponazarja ljubezen, in vladarja sedme hiše, ta se nanaša na zakon. Ker je bil zadnji retrograden, je to potrjevalo dolgove iz prejšnjih življenj, tudi snidenja z ljudmi, ki jih je nekoč zapustila in ranila, v tem življenju. Na svoji koži je morala izkusiti, kar so nekdaj njene žrtve. To je bil njen dolg.
Ko sem ji razložil karto, jo je zanimalo, ali bi lahko, če bi se prej posvetovala z astrologom, kaj spremenila. Odgovoril sem ji, da vsak pride na posvet, ko mu je dovoljeno slišati. Preprosto ji ni bilo usojeno, da bi prišla prej.«
