Za enotnost telesa in duha

Možgane lahko ohranite živahne tudi z vsakodnevno meditacijo. Z dvajsetminutno vadbo prevetrite duha, ga zbistrite, predvsem pa z njega ometete pajčevino. Kako to storite?

Sedite v miru

Izberite si miren prostor, v katerem vas nihče ne bo motil. Med vadbo ni treba, da vas kdo sprašuje Kaj delaš ali Ali si kje videl moje ključe. Usedite se, kakor koli, ključno je, da je hrbtenica vzravnana. Pomagajte si z meditativno pručko, če jo imate, blazinami, morda zvito odejo. Preverite več telesnih položajev, izberite tistega, v katerem vam je najbolj udobno.

Določite si čas

Med vadbo, zlasti ko se šele učite meditirati, vam lahko misli hitro zavijejo na stranpoti. Um išče poti in izgovore za prekinitev, recimo: preveri, koliko je ura. Med meditacijo se občutek za čas izgubi, zdi se, da mineva hitreje, čeprav ste šele dobro začeli, menite, da je minilo 20 minut. Razlog? Neučakanost. Meditacija zahteva čas, a tudi disciplino in potrpežljivost. Uporabite budilko ali štoparico, ki vas bo opozorila na 20 minut. Tako se um ne bo obremenjeval s časom, lahko se boste povsem osredotočili na meditacijo.

Dihajte

Veste, da v enem letu vdihnete več kot desetmilijonkrat? Čeprav je od dihanja odvisno naše življenje, je navadno nezavedno, poteka spontano. Vsaj med vadbo bodite pozorni nanj, bolj bdite nad njim in ga rahlo usmerjajte, kot da bi mu delali silo. Vzemite ga kot orodje, prek katerega lažje navežete in utrdite stik s svojim telesom in vplivate nanj. S počasnim, poglobljenim dihanjem pomagate, da se telo sprosti in umiri. Osredotočite se na vdih in izdih, tudi neznatne premore med njima. Dihajte sproščeno. To, da ste osredotočeni na dihanje, še ne pomeni, da je vaše telo napeto in nesproščeno. Če vaše misli zaidejo, jih vrnite k dihanju. To je vaša edina naloga pri meditaciji – dihanje oziroma osredotočenost nanj.

Označite in pojdite naprej

Namen meditacije ni doseči stanja brez misli, ampak da se vam te sicer utrinjajo, morda počasneje kot sicer, a se na nobeno ne navežete in ne odzovete, je ne razvijate naprej, le zaznate jo. Ne jezite se, če se med vadbo začnete spraševati, kdaj ste nazadnje menjali olje v avtu. To je običajno. Ko se zgodi, misli znova vrnete k dihanju. Nekaterim pomaga, da si označijo svoje misli oziroma da jih razvrstijo v nekakšne predale. Ko se zalotite, da vam misli začnejo bežati, jih označite, dajte jim nalepko. Denimo, če razmišljate o vsem, kar še morate postoriti v službi, jim dajte nalepko »delo« in se spet osredotočite na dihanje. Misli se ne bodo izgubile, temveč vas bodo počakale.

Vztrajajte

Bodite potrpežljivi in prizanesljivi do sebe. Čeprav je slišati in deluje preprosto, meditacija ni mačji kašelj, zahteva veliko volje in potrpežljivosti, popolne zbranosti ni lahko doseči, zato je dobro, da se zavedate vseh pasti, ki vas lahko čakajo. Vaše misli bodo bežale – včasih bolj, drugič manj. Prišli bodo dnevi, ko boste med meditacijo tuhtali le o gori umazane posode, ki čaka na vas. Ne razburjajte se zaradi tega, vedite – vaja dela mojstra. Ne jezite se, ne tuhtajte, kako ne znate ali ne zmorete meditirati, le misli vedno znova, ko gredo z vajeti, vrnite k dihanju.

Izklopite se

Ne bodite presenečeni, ko se vam bo med meditiranjem zbudil glas, ki vas bo prepričeval, da nehajte, kajti prav zdaj je prišel do genialnih zamisli, ki jih morate nemudoma zapisati. Ali pa vam bo drdral, kaj vse še imate za narediti, vi pa, vam bo očital, tukaj sedite in nič ne delate! Prepričeval vas bo, da je budilka že oznanila 20 minut vadbe, le slišali je niste ali pa se je pokvarila. Preslišite ga. Ko meditirate, pozabite na vse drugo. Le sedite se in se zberite na dihanje. Mirno, brez zadržkov, medtem ko ste osredotočeni na vsak vdih in izdih, se svet ne bo podrl.

Opazujte

Meditacijo vzemite kot poskus. Pobližje si oglejte svoje misli, kako se te naključno in spontano utrnejo, nato pa se začnejo prepletati in povezovati. Opazujte, kaj se zgodi z mislijo, če ji ne posvetite pozornosti, je ne negujete, razvijate, kako se tok kar naenkrat pretrga. Sčasoma boste spoznali, da je večina misli naključnih, pridejo in gredo, in da niso vredne vašega časa oziroma tolikšne pozornosti, kot jim jo sicer namenjate. Prav tako boste razvili globlje zavedanje o sebi.

Vselej in povsod

Več ko boste meditirali, bolj boste spoznali, da lahko veščine, ki ste jih pridobili med vadbo, ustvarjalno in koristno vključite v vsakdanjik. Da, tudi ko čakate v vrsti pred blagajno ali pomivate posodo, lahko vzravnate hrbtenico, ste pozorni na dihanje ter spremljate svoje misli, kakor tok opazuje nekdo, ki sedi na obrežju reke. Ravnajte tako, ko ste razburjeni, ker ste obtičali v prometnem zamašku. Ne le 20 minut, kolikor v miru vadite, tudi sicer čim večkrat na dan po minuto ali dve zavestno dihajte, le opazujte misli, kako se pojavijo, razvijajo med delom, pogovorom, reševanjem problemov. Odkrijte svoje miselne in vedenjske vzorce. Ko odkrijete takšne, ki vam škodijo, jih zlagoma odpravite tako, da misli zavestno preoblikujete.

Vsak dan znova

Meditirajte vsak dan, brez izjeme. Ne počivajte na lovorikah, vztrajajte, kajti z vsako vajo se vam odstrejo nova obzorja, naredite korak več v samospoznavanju itn. Naredite si urnik. Najbolje je, da vedno meditirate ob isti uri. Če to ni mogoče, si vsako jutro določite, kdaj boste to počeli, nato pa načrt spoštujte. Brez izgovorov, da danes pa ne utegnete! Vedite, da se vam bo vztrajnost krepko povrnila s čilim telesom in vedrim, zlasti pa bolj modrim umom.