Z usmerjeno pozornostjo do cilja

Ako se uvrščate med ljubitelje niza filmov Vojne zvezd Georgea Lucasa, vam je pozornost nemara pritegnila modrost, ki jo je jedi Qui-Gon Jin, učitelj, povedal mlademu Anakinu, svojemu učencu. Tako je dejal: »Vedno pomni: svojo resničnost določaš z goriščem svoje pozornosti.« No, tudi če vam znanstvena fantastika ni blizu in ste na misel zdaj naleteli prvič, je bržkone v vas zazvenela kot pomenljiva, kajti iz dneva v dan vam življenje potrjuje, da je v njej nekaj resnice, čeprav morda o tem še niste (tako) razmišljali.

Tako je

Vzemimo za zgled jutra, v katera se zbudite prav ubogi, ker imate v mislih reči, ki jih morate v preostanku dne opraviti. Še to ali ono, uf, težko vam je in prav nič se ne veselite tekati od enega do drugega opravka. Vse se vam zdi težko, komaj čakate, da bo za vami, preden se je začelo. Kako drugače bi bilo, čeprav bi bil seznam reči, ki jih nameravate opraviti, povsem enak, če bi se v nov dan predramili z mislijo, kako čudovito darilo je življenje. Ste že kdaj poskusili?

Če vaša pozornost preskakuje s teme na temo, z opravka na opravek v hitrem sosledju, boste s telesom komaj sledili glavi. Tako zelo ste prezaposleni, ste prepričani, trgate se na kose, hoteč opraviti vse, in vendar pri nobeni stvari niste uspešni. Kako bi tudi lahko bili, ko pa medtem, ko delate nekaj, tuhtate že o naslednjem opravilu, zaradi česar se niti prvemu ne posvetite z vsem svojim bitjem, to pa tudi pomeni, da mu niste kos tako dobro, kot bi mu bili, če bi se.

Ko ste res zbrani na neko dejavnost, jo uspešneje opravite, za nameček vam je ta v veselje, če se ji zmorete res predati, lažje vam je opaziti, kaj ste dosegli. Naj bo primer večini duhamorno opravilo pomivanje posode. Če boste pomivali rutinsko, roke bodo zaposlene, vi pa boste v glavi in srcu daleč proč, najbrž sploh ne boste postali z očmi na skladovnici sijoče posode – vprašanje je tudi, ali bo res tako bleščeče čista, saj ste se opravilu posvetili samo napol – niti vam ta ne bo v zadovoljstvo, češ, to sem naredil(a), kako dobro mi je uspelo, ker boste z mislimi že pri naslednji tlaki.

Če lahko razmišljate le o tem, kako zelo ste utrujeni in izmučeni, in da je vse, kar zmorete narediti, to, da se zleknete v naslanjač pred televizijo, boste bržkone precej ur preždeli pred malimi ekrani. Kaj bi se zgodilo, če bi, prav nasprotno, tuhtali o tem, kako bi se lahko počutili bolje in bili telesno bolje pripravljeni? Verjamete, da bi vam um postregel z več zamislimi, kako naj si pripravite zdrav obrok, se sprehodite ipd., ki bi kmalu meso postale? Najbrž.

Zdi se, da je načelo dejanja sledijo mislim preveč preprosto, da bi lahko držalo, in vendar: ne verjemite, preverite ga.

Načrt za načrtom

Vse, kar smo, je plod naših preteklih misli, je učil Buda. Od tega, ali zmoremo ohraniti gorišče pozornosti v tem, kar želimo doseči, je odvisno, ali bomo to tudi izpolnili. Naj se še tako trdno vzamete v roke in z jekleno voljo sami sebe prisiljujete k železni disciplini ali se za vsak še tako neznatni korak k cilju nagradite z nečim, oba pristopa lahko spodletita, če v isti sapi ne zmorete miselnega žarišča utrjevati v želenem.

Zakaj je osredotočenost tako pomembna? Vzemimo za zgled, da je vaš namen v prihodnjem mesecu temeljito očistiti dom, končno narediti red in se znebiti krame. Prvega dne boste povsem zbrani na nalogo, prinesli si boste škatle in vreče in jih napolnili z odvečnimi rečmi ter jih odnesli v smeti. Drugega dne vam bo še šlo dobro, še vedno boste osredotočeni na nalogo, v grobem boste odstranili največjo kramo iz prostorov, v katerih se največ zadržujete. Opazili boste napredek, dobili boste voljo pripraviti še nekaj vreč oblačil, ki jih boste podarili, ipd.

Že dober teden čistite dom, ko se vam nenadoma utrne misel, da je vreme na prostem čedalje prijetnejše in kako lepo vam je bilo lani ob tem času, ko ste več tekli, ne pa bili zaprti med štirimi stenami. Zaslužite si to, mar ne? In potem nekaj popoldnevov odmerite teku. Še več, zavijete v trgovino s športno opremo, si kupite novo tekaško obutev in morda še kako malenkost povrhu. Deskate po spletnih straneh, hoteč preveriti, ali so kje prav blizu vašega doma urejene boljše tekaške steze od teh, ki jih že uporabljate.

Kakor koli, po dveh tednih od prvega koraka čiščenja doma se temu ne v mislih ne v dejanjih skoraj ne posvečate več – zdaj ste se povsem vpeli v tekaški projekt, čeprav prvi, čiščenje, še ni končan. Vaš prvotni namen ni bil le znebiti se največje krame, mar ne?

Od ohranjanja gorišča pozornosti v tem, kaj želite doseči, je odvisno, ali boste to tudi dosegli. Ko se ujamete, da ste zašli na stranpot, se brez samoočitkov vrnite na izvirno in pravo. Strpno, nežno, vendar odločno.

Lažje vam bo vztrajati, če se boste, vsaj sprva, lotili izpolnjevati cilj za ciljem, ne pa več hkrati. Več želez v ognju namreč kar kliče po razpršeni pozornosti. Lahko delate več reči hkrati, a vsaj sprva, dokler niste vešči gorišča zbranosti večkrat na dan povsem usmeriti v eno nalogo, nato pa v drugo, ne da bi vam misli uhajale k prvi, si raje olajšajte pot do cilja tako, da si postavite največ enega.

Skušnjava, da bi v glavi naredili korak proč, je tudi tedaj, ko poskušate vztrajati pri izpolnitvi enega samega načrta, precejšnja. Um pač zmore tavati sem ter tja in tudi odtavati. Gorišče zbranosti vam bo lažje ohraniti pri tem načrtu, če se boste večkrat na dan opomnili nanj.

Lahko vam pride v navado, da tedaj, ko vzamete v roke časopis, revijo ali se usedete pred računalnik, najprej preverite, kaj so o tem, kar je povezano z vašim načrtom, napisali drugi. Opomnik, ključno besedo, recimo čiščenje, si lahko napišete na listek in si ga prilepite na hladilnik ali ogledalo ali kam drugam, kamor vsak dan pogledate. Lahko sami sebi pošiljate opomnike s ključnimi besedami prek prenosnega telefona. Svoj načrt zaupajte bližnjim in prijateljem – z vprašanji o vašem napredku vam bodo pomagali vztrajati. Ali zjutraj, ko vstanete, ali zvečer, preden utonete v sen, vam lahko pride v navado, da se vprašate, kaj je vaša poglavitna naloga, kaj boste oziroma ste že zanjo naredili.

Tukaj in zdaj

O tem je bilo prelite že veliko tiskarske barve, in vendar ni odveč še enkrat poudariti: vedno znova se osredotočajte na sedanjost, s čim manj begi v preteklost ali prihodnost. Ko namreč vse svoje žitje in bitje posvetite sedanjosti, zmorete iz nje iztržiti največ, najbolj učinkovito in ustvarjalno delati itn.

Bodite prijazni s seboj, strpni do sebe in potrpežljivi. Ko se ujamete v mislih o preteklosti: »Ne morem verjeti, da mi je to rekla, naredila,« se vrnite v sedanjost, globoko vdihnite in izdihnite, tukaj in zdaj ste. Enako storite, ko vam misli postrežejo z vprašanjem: »Kaj neki naj ji jutri, ko jo srečam, rečem?«

Najprej, ne potem

Pri ohranjanju gorišča pozornosti v eni nalogi bodite pozorni tudi na to, da se v mislih in dejanjih ne boste prehitevali. Če je naloga temeljito čiščenje doma, se ji povsem posvetite, ne tuhtajte o naslednjem koraku. Izvlecite predal, zložite vse iz njega, preglejte vsebino, jo razvrstite... in tako se poglobite, da izgubite občutek za čas. Ta izguba je dobro znamenje, če pomeni, da ste opravilu tako predani, kot je, denimo, otrok igri, ne pa tudi, če sploh ne veste več, kaj delajo roke, ker ste z mislimi drugje.

Izzivu nečuječnosti boste lažje kos, če si določite nalogo, za katero ste že pri prvem koraku zelo vneti. Bolj ko vas srbijo prsti, da bi se takoj česa lotili, bolj ko vam domišljija oriše zadovoljstvo, kako lepo bo, ko boste to opravili, lažje boste skočili v vodo in plavali, ne da bi vas televizijska nadaljevanja ali sonce na nebu ali kaj drugega odvrnilo od tega, da vztrajate.

Kaj je dobrega?

Gorišče pozornosti v želenem vam bo lažje ohraniti, če ga boste naravnavali na svetlo, ne na temno plat. Če se vrnemo k primeru čiščenja doma. Namesto da v glavi poudarjate, kako trdovratna je bila umazanija in kako težko vam jo je bilo zdrgniti, si oglejte, kako je zdaj ta reč lepa in sijoča, ko je čista. Zavedajte se, kako prijetno vam jo je vzeti v roke, kako zlahka vzdrževati njeno čistočo itn. Ne meljite o tem, kako se pospravljanje vleče, ampak se opomnite, kakšen je bil dom, ko ste začeli, in kako se vam zdaj zdi prijetnejši.

Poskušajte tudi o sebi in življenju razmišljati s svetle plati. Ko ste sredi naloge, ne bodite pozorni na to, kaj vse drugo vam ne teče tako, kot si želite, ampak na to, kako dobro vam gre pri tem, čemur ste se res posvetili. Namesto da ponavljate v glavi kot odmev, kaj slabega je kdo rekel o vas, ker ste se lotili čiščenja, češ, izguba časa, si osvežite spomin na pohvale o taistem.

Predvsem pa vztrajajte, saj je vredno. Kot dodatna spodbuda še misel Johna Todda Ferrierja (1855–1943): »Smo, kar mislimo; kar si želimo, to postanemo! Z mislimi, željami in navadami se ali vzpnemo k najvišjemu božanskemu dostojanstvu svoje narave ali pa se spustimo v trpljenje, da bi se o njej poučili, jo spoznali in se naučili živeti ubrano z njo.«