Težko boste našli koga, ki ne preklinja, četudi le potihoma ali samo v svoji glavi. Kletvice pozna vsak narod in vsaka civilizacija, kako kdo kolne, pa je odvisno od kulture in zgodovine. Psiholog Timothy Jay, ki velik del svoje raziskovalne dejavnosti namenja kletvicam, je odkril, da te obsegajo približno dvestotino vsega besednjaka. To se na prvi pogled zdi malo, a če upoštevamo tudi pomen, ki ga imajo kletvice, v resnici ni tako.
Po izsledkih študij se h kletvicam večkrat zatečejo ljudje, ki so jim skupne nekatere osebnostne lastnosti, kot so odprtost, dominantnost, sovražnost, agresivnost, tekmovalnost, neučakanost, nepotrpežljivost in ambicioznost. Preklinjanje je sestavni del govornega razvoja. Otroci se hitro naučijo, katera beseda je »grda«, do drugega leta vsakdo usvoji najmanj eno.
Kletvice ne poznajo meja, uporabljajo jih stari in mladi, tisti, ki so visoko na družbeni lestvici in oni z družbenega dna. Prav tako vseh ne moremo vreči v isti koš: ene so bolj sprejemljive, druge so tabu, prepovedane, skupno pa jim je to, da se jim po pravilih lepega vedenja izogibamo. Zato je še toliko bolj zanimivo vprašanje, zakaj sploh preklinjamo, če pa ni nikogar, ki ne bi vedel, da se preklinjati ne sme oziroma da bo odziv soljudi na naše kletvice vse prej kakor prijazen. Strokovnjake je zanimalo še, zakaj se po čustvenem izbruhu, ki ga začinimo s sočno psovko, lahko bolje počutimo.
Kletvice ali tabu besede, kot jih poimenuje Jay, nosijo različne pomene: lahko so prav nedolžne ali šaljive, velikokrat pa presežejo mero dobrega okusa in, še huje, so izrečene z namenom, da koga užalijo, ozmerjajo, kot so, denimo, tiste, ki namigujejo na spolnost, ali tiste, ki blatijo pripadnike določene narodne, rasne ali etnične skupnosti, klevetajo nekoga zaradi spola ali spolne usmerjenosti.
Zanimivo je, da smo k uporabi kletvic še posebno nagnjeni v nam znanih, domačih krogih, v bolj neznanih okoljih pa smo bolj zadržani in je tudi naše preklinjanje, če že, temu primerno. Izbira kletvic je odvisna predvsem od okolja in družbe, v kateri smo, ter odnosov, ki jih imamo z ljudmi, s katerimi smo kdaj obdani. Jay pravi, da so kletvice kot hupa v avtu, ki jo uporabimo, da z njo izrazimo različna čustva, kot so jeza, nezadovoljstvo, veselje, presenečenje in strah. Podobno je pri psovkah. Izrekamo jih iz različnih razlogov, tudi zato, da od nekoga izsilimo želeni odziv.
Kletvice, bodisi da jih izrečemo sami bodisi da so namenjene nam, nas redko pustijo hladne. V nas izzovejo val čustev, običajno se zaradi njih takoj postavimo v obrambno držo, želimo »udariti« nazaj. Več kot dve tretjini kletvic v nas vzbuja občutke jeze, ogorčenja, razočaranja in presenečenja, meni Jay. Ljudje jih izrekajo z namenom, da koga užalijo, ozmerjajo ali ker mu želijo slabo, ga ne spoštujejo, ga prezirajo, zato ne preseneča, da so kletvice sestavni del sovražnega govora, žalitev, besednega in spolnega nadlegovanja in nasilja ter nespodobnih telefonskih klicev.
Preklinjanje ima tudi nekatere blagodejne in koristne učinke, ki jih pogosto zanemarimo, deluje namreč katarzično, očiščevalno, osvobodi nas negativnih čustev, kot sta jeza in nezadovoljstvo, ki jih tiščimo v sebi. A le če niso namerno usmerjene v določenega človeka ali skupino ljudi. Tudi kletvice so namreč lahko oblika nasilja, v nas pa lahko povzročijo večje rane kot udarci.
Razlogi za
Čeprav obstaja veliko več razlogov proti preklinjanju, zmerjanju in žaljenju, so lahko kletvice kdaj tudi dobrodejne, vendar le, če jih uporabljamo zmerno, zgolj za podkrepitev nekaterih čustev, ne pa vseh, povrhu pa jih izrekamo okoliščinam primerno.
Preklinjanje vzbudi tako imenovani »bojuj se ali beži« odziv, ki se v našem telesu sproži, ko se znajdemo v nevarnosti ali razmerah, ki jih ocenimo kot ogrožajoče. Te so lahko zelo različne, od, denimo, nespametnega voznika, ki vas skoraj povozi na prehodu za pešce, ali srečanja medveda v gozdu do skrbi zaradi službe ali družine. V takih okoliščinah se poveča izločanje stresnih hormonov, kot sta adrenalin in kortizol, srce začne hitreje in močneje biti, pospeši se dihanje. Naše telo se pripravi na obrambo, tudi tako, da postanemo bolj pozorni, previdni, pa tudi bolečino prenašamo bolje kot sicer. Podoben odziv povzročijo kletvice. Richard Stephens z univerze Keele je odkril, da lahko ljudje, ki preklinjajo, dvakrat dlje držijo roko v vedru, polnem ledeno mrzle vode, kot tisti, ki ne. Vendar to drži le za ljudi, ki se h kletvicam zatekajo največ nekajkrat na dan. Udeležencem raziskave, ki so jim psovke sicer nenehno bežale iz ust, preklinjanje ni pripomoglo k temu, da bi lažje in dlje prenesli bolečino.
Kletvice nam lahko dajo boljši in večji občutek moči ter nadzora v slabih, za nas neugodnih okoliščinah. S preklinjanjem, če že ne drugim, sebi dokažemo, da ne sprejemamo vlogo žrtve, ne čakamo tjavendan na rešitev, temveč sami krojimo svojo usodo in se zmoremo kosati z vsakim izzivom. Primerna psovka lahko okrepi našo samozavest, prav tako pa nam da zagona in spodbudo za naprej. Ali, kot je nekoč dejal pisatelj Mark Twain: »Ko ste jezni, štejte do štiri. Ko pa ste zelo jezni, preklinjajte.«
Čeprav preklinjanje ni najboljši odziv na provokacije, ko nas kdo namerno izziva, je vseeno bolj primerno, kot da s provokatorjem opravimo s pestmi. Negativna čustva sprostimo z besedami in tako preprečimo, da bi storili še večjo neumnost in silili v večjo nevarnost. Seveda je lahko tudi kletvica zelo boleča, a vseeno manj kot udarec. Psovka lahko deluje tudi kot opozorilni znak »nasprotniku«, kot, denimo, renčanje v pasjem svetu, s katero sporočamo: Takoj nehaj, drugače ...
Kletvice tudi razlog za smeh
S kletvicami lahko izrazimo svoja čustva, v krogu prijateljev pa so lahko tudi vir neskončnega smeha. Pogosto jih izrekamo, ko želimo kaj poudariti, tudi takrat, ko smo veseli, dobro razpoloženi, v nečem močno uživamo. Seveda lahko to izrazimo brez uporabe žaljivk, a prav z njimi poudarimo naša čustva in preprosto, a učinkovito sporočimo, kako čutimo.
Kletvice so lahko tudi izraz pripadnosti določeni skupini. Sproščeno preklinjanje je lahko znak, da se v nekem krogu ljudi počutimo udobno in zato ne pazimo na vsako besedo, ki jo izrečemo. Šaljive in nedolžne lahko odražajo tudi nekatere osebnostne lastnosti, kot so odprtost, iskrenost, sproščenost, hudomušnost in zmožnost delati se norca iz samega sebe.
Kletvice lahko uporabimo kot izrazni pripomoček, s katerim poudarimo, da nam nekaj zelo veliko pomeni, zato so denimo mnoge športne dejavnosti, še posebno skupinski športi, prežete s takšnimi in drugačnimi psovkami. Med igro pač ni časa za pogovore.
Če verjamete ali ne, s preklinjanjem lahko kdaj koristimo svojemu zdravju, saj to povečuje prekrvavitev, zvišuje raven endorfina, tako imenovanega hormona sreče, človeka prežema z občutkom umirjenosti, zaradi njega se bolje počutimo. Dobrodejnega učinka kletvic smo deležni le, če jih uporabljamo silno zmerno, le tu in tam, pa še to ne v izbruhu jeze – psovke tedaj prilijejo olja na ogenj in stres z njimi le stopnjujemo.
