Zgovorna, pozitivna in spontana vodja osrečevalnice, v katero lahko pridejo po nasvet posamezniki ali pari, ki si prizadevajo za bolj izpolnjujoče življenje, želijo odpraviti čustvene blokade ali škodljive miselne vzorce ter izboljšati intuicijo in komunikacijo. Poleg tega jim tudi pokuka v prihodnost s pomočjo osnovnih zen tarot kart, ki ne le napovedujejo prihodnost, ampak pokažejo tudi, kako se izogniti težavam.
Že od mladih nog so drugi prihajali k njej po nasvet, saj je znala dobro poslušati in svetovati. Ko pa se ji je pred 25 leti ob lastnem življenjskem pretresu zamajal svet in se je uspešno izvlekla iz situacije, se je začela njena duhovna pot. Prav ob ukvarjanju z Oshovimi zen tarot kartami se ji je izostrila intuicija, spoznala je, da je jasnočutna, in ob igranju v Šentjakobskem gledališču še razvijala ta svoj dar.
Najprej seveda vrževa karte, ki jo spremljajo že več kot dvajset let, tako kot modrosti duhovnega učitelja Osha. Pravi, da je njegova filozofija, naj se v zemeljskem življenju združita Buda in Grk Zorba, torej se duhovno bitje v nas združi z uživaškim, ki pokriva pet čutov in tudi šestega, tudi njena. Osho je namreč nagovarjal ljudi s konkretnimi življenjskimi nauki s poudarkom na duhovni rasti, hkrati pa poudarjal, naj vsak razmišlja s svojo glavo.
Njegove nauke so zapisovali, zato se zdi, kot da se pogovarjaš z njim, vzpostavi se posebna atmosfera, pravi ga. Silvija. Lahko se prepiraš z njim, mu ploskaš, lahko te nasmeje ali ponudi spoznanje. Če si odprtega srca in se poglobiš v preučevanje njegovih besedil, ti lahko Osho zelo pomaga, saj je neposreden in nežen hkrati, komentira ob polaganju kart zame.
Upravljanje s čustvi
Velik del njenega svetovalnega dela obsega tehnike, s katerimi si lahko pomagamo premagovati čustvene blokade. »S čustvi se ukvarjamo tako kot s svojimi mislimi – opazujemo jih in ozavestimo, kaj potrebujemo, česa pa ne potrebujemo. Slednje spremenimo ali odvržemo, dobro pa brusimo,« začne. »Predvsem pa vse temelji na sprejemanju onkraj dobrega in slabega oziroma črno-belega razmišljanja. Kajti če lahko sebe in druge ljubimo, ko smo pridni, delovni, pošteni, marljivi, zakaj se ne bi, tudi ko smo leni, ne povemo vsega …« mi da misliti in nadaljuje: »V tem se skriva odgovor, kako ravnati s čustvi. Vsekakor brezpogojno in z zavedanjem, da včasih moraš biti len, da si lahko priden. Ne pravim, da je treba gojiti negativna čustva, a da poznaš veselje, moraš izkusiti tudi žalost. Hvaležen si ji lahko, da te uči, kaj je veselje.«
Pa čustva lahko doživiš ali moraš ostati zunanji opazovalec, ki jih samo spremlja? »V stanju sreče lahko vidimo in živimo vse, negativna in pozitivna čustva. Ključna razlika je v tem, ali čustva vodijo nas ali mi njih. Ne gre za doživljanje. S čustvi je enako kot z mislimi. Osho podaja veliko primerov, kako upravljaš z njim, da nisi njihov suženj, ampak gospodar. Veliko omenjenega vključuje metoda Poglavar, ki sem jo zasnovala. Uči, kako opazovati um, odvreči nekonstruktivne miselne procese in uporabljati konstruktivne.« Poudari, da je samoopazovanje pot k osvoboditvi, zagovarja pa tudi podoživljanje bolečih stvari, da se jih rešimo. Marsikaj, kar nas je nekoč najbolj bolelo, namreč nosimo s seboj, čeprav tega sedaj ne potrebujemo več. »Predvsem pa se čustev ne da razumeti,« nadaljuje. »Imamo čustva, razum ter telo. Ko postavimo vse na pravo mesto, se krog našega psihofizičnega aparata začne premikati tekoče, sicer pa se zatika in zlomi.«
Pot do sreče
Smo sami svoje kovač sreče, me zanima. »Sreča je zame stanje, skoraj enako zavedanju. Širše zavedanje o sebi in življenju ima človek, bolj je srečen. Sicer lahko tudi tekanje za srečo pri nekom obrodi sledove, koga sreča tudi sama najde, toda večina, ki misli, da jim bo padla z neba, ostane večino življenja v stanju trpljenja bolj kot uživanja,« pove. »Določena mera trpljenja je pomembna, če želimo kaj prerasti, ob telesnem naporu ali če kaj potrpimo za dolgoročno korist. Toda načeloma ljudem ni treba trpeti. Trpeli pa bodo vedno – dokler se zavest človeštva ne dvigne na naslednji nivo –, ko stvari ne bodo potekale natanko tako, kot so si zamislili, in se bodo odzivali z otročjim pogledom na življenje. Če otrok joka, cepeta, ne sodeluje in ne razume, zakaj ni vse po njegovo, je to še smiselno. Da pri 30, 40, 50 reagiraš na enak način kot tedaj, ko še nisi dojemal sveta, da bi dosegel svoje, pa je malce nespametno,« nadaljuje. »Sreča je neposredno povezana z ozaveščanjem resničnosti, ki jo seveda doživljamo subjektivno, saj je drugače ne moremo.« Ozaveščeno dojemanje sveta ponazori s primerom, da se, tudi ko dežuje, ne pregovarjamo, zakaj pada, ampak se le odločimo, ali bomo vzeli dežnik, da ne bomo mokri, ali bomo skakljali po njem in bomo. Sprejmemo, da ne more biti ves čas sončno. Enako tudi skozi odnose in življenje plujemo z zavedanjem, da ne more biti vedno vse po naše. »Zato marsikdo reče: 'Odpovej se sreči – in prišla bo!' Torej ne pogojuj stanja sreče s tem, da je vse tako, kot ti hočeš,« pravi.
Pa je nezadovoljstvo lahko tudi znak, da moramo stvari spremeniti? »Ena najtežavnejših stvari v življenju je, da ugotovimo, ali je čas, da gremo iz situacije, v kateri smo, ali še malo vztrajamo. Nezadovoljstvo je lahko barometer ali lažni pokazatelj. V vsakem primeru pa so čustva lahko zelo dober kompas za zemeljsko življenje znotraj našega ego sistema. Ljudje, ki smo dobro umeščeni v sebi in res živimo stanje sreče, ne potrebujemo še več sreče. In tudi ko smo v stanju sreče, pride dan, ko si siten. Toda če se dobro poznaš, te čustvo ne bo vodilo dlje kot nekaj minut, če se seveda ne obesiš nanj.«
Večni nezadovoljneži
»Dokler živimo precej avtomatično in v strahu pred matrico, v kateri smo, se nekaterih stvari sploh ne zavedamo. Zato si moramo širiti zavedanje. Večno nezadovoljni ljudje se s sabo ne ukvarjajo, ampak kažejo s prstom na zunanji svet, ki jim noče dati tistega, kar hočejo v določenem trenutku.« Poudari, da je meja med norcem in modrecem zelo tanka in se t. i. vaški posebneži, ki so ves čas srečni, požvižgajo na matrico, v kateri živimo in se nenehno primerjamo z drugimi. Ko pa um očistimo nepotrebnega, kar naenkrat začnemo živeti. Nesrečnežem zato predlaga, naj manj razmišljajo in več uživajo.
Pa jim lahko pomagamo? »Vsak naj vzame svojo metlo in sam pospravi! Moja osnovna naravnanost je sicer, da trosim naokrog semena tistega, kar je pomagalo meni. Z veseljem sem svetilnik tistim, ki so mi podobni v naravnanosti 'če zmorem jaz, zmorejo tudi drugi', tako kot tudi tistim, ki imajo drugačno zaznavanje, a jim za premik naprej lahko koristijo moje izkušnje. Hkrati ljudje, ki želijo tvoje izkušnje, vedno sami pridejo do tebe. Noro je, kako vedno pridejo! Ne moreš se namreč politi s parfumom sreče, ne da bi par kapljic padlo tudi na nekoga drugega. Vsakič ko nekaj spoznam, dvignem še koga drugega in obratno. S povezovanjem lahko torej raste tudi vsak kot posameznik,« zaključi.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
