Vsak dan si je modro zapisati tri dobre reči, ki so se nam zgodile, se pohvaliti vsaj za en uspeh, čeprav še tako neznaten, in si najmanj enkrat na teden privoščiti igro.
Znanstveniki so, kot lahko izluščite iz besedila na sosednji strani, s študijami potrdili, da z ohranjanjem pozitivnega čustvovanja in mišljenja sami sebe spodbudimo k temu, da na slehernem življenjskem koraku pridobivamo znanje in veščine, to pa nam, kakopak, ne utre poti samo do večjih dosežkov, ampak tudi pomembno pripomore k osebnostnemu razvoju. Lahko bi dejali, da s pozitivno naravnanostjo sami sebi ves čas dajemo vetra v jadra, in obrnjeno, če se prepuščamo negativnemu čustvovanju in mišljenju, si mečemo polena pod noge.
In kaj lahko storimo, da se naravnamo pozitivno? Marsikaj, zanesljivo pa to ne pomeni, da se moramo poslej pretvarjati in brezskrbno skakljati naokoli kot neodgovorni norci niti da svoja čustva zatiramo ali jih potlačimo. Ohranjanje sebe v pozitivnem ne pomeni biti lažno vzneseno veseljaški, temveč v sebi najti miren pristan in ga živeti. To je prej zadovoljstvo, sprejemanje sebe in življenja, hkrati pa miselna budnost, ki nam pomaga, da se tedaj, ko se nam vzbudijo negativna čustva ali misli, tem ne vdamo slepo in jih ne poglabljamo ter vlečemo v nedogled, temveč vzamemo od njih, kar potrebujemo, potem pa gremo naprej.
K pozitivni naravnanosti pripomorejo vse dejavnosti, ki v nas vzbudijo veselje, zadovoljstvo in ljubezen. Katere so te, najbolje ve vsak zase. Tem naj bi se, seve, pogosteje posvetili. Brenkali na kitaro, nabirali gobe, se vrteli po kuhinji ali brali knjigo. Vseeno je, kaj, je pa pomembno, da si vzamemo čas zanje. V nadaljevanju nizamo nekatere dejavnosti, ki so znanstveno potrjeno učinkovita orodja za doseganje pozitivne naravnanosti. Preizkusite jih.
Meditacija,
urjenje čuječnosti
Kdor vsak dan vsaj četrt ure meditira, kažejo raziskave, je bolj trdnega zdravja, če že zboli, lažje prenaša bolečine, hitreje se zdravi in prej okreva, je bolj zadovoljen s svojim življenjem, lažje navezuje in poglablja zdrave odnose s soljudmi. Obstaja več metod meditacije, o njih se lahko poučite iz knjig, svetovnega spleta ali obiščete katero delavnico, za začetek pa povsem zaleže, da se urite v temeljni prvini vseh teh metod – čuječnosti.
V negativno naravnanost namreč najlažje zdrsnemo, ko se nam zgodi že kaj, kar v nas vzbudi negativno čustvo, potem pa se temu, ne da bi se sploh zavedali, vdamo in se prepustimo toku negativnih misli, ki jih to čustvo spodbuja. Večkrat na dan, ko se pač spomnite, usmerite pozornost nase, na svoj dih. Nekajkrat budno vdihnite in izdihnite, zavedajte se kroženja zraka, prek tega pa tudi sebe, svojega telesa, čustev in misli. Zadnjih ne poskušajte zatreti, le spremljajte jih. Vztrajajte minuto, dve, nato usmerite pozornost še v okolje – kaj vidite, kaj ob tem čutite in mislite – in po dobri minuti spet nazaj vase, v telo, svoje misli in čustva.
Zapiši tri dobre reči
So imeli vaši starši navado le odobravajoče pokimati, ko ste se pohvalili z odlično oceno ali katerimi drugim uspehom, zagnali pa so vik in krik, ko ste naredili kaj slabega? Če je odgovor pritrdilen, bržkone tudi v odrasli dobi več pozornosti odmerjate slabim kot dobrim rečem, to pa vas utrjuje v negativni naravnanosti. Ni res, da se vam ne zgodi nič prijetnega, drži pa, da to prezrete, medtem ko na drugi strani z mislimi razpihujete neprijetnosti.
Nasvet je zelo preprost: vsak dan si zapišite tri dobre reči, ki so se vam zgodile. Ni treba, da vedno najdete kaj ogromnega – tudi to, da ste si privoščili kramljanje s prijateljico ob kavi ali se za nekaj minut sproščujoče nastavljali soncu, šteje. Ali pa, da ste se igrali s sosedovim psom. Kar koli.
Kolikšna je moč pisanja takšnega dnevnika, kaže raziskava, v kateri so sodelujoče razdelili v dve skupini. Prvim so naročili, naj tri dni zapovrstjo pišejo dnevnik, v katerem bodo nanizali vse dobro, kar se jim je zgodilo čez dan, drugim pa, naj zapišejo, kar želijo. Tri mesece zatem so jih povabili na pogovor. V povprečju so bili oni iz prve skupine tudi po tako dolgem času po poskusu bolje razpoloženi, v zadnjih treh mesecih pa so redkeje zboleli oziroma so manjkrat obiskali zdravnika kot oni iz druge.
Igram se,
torej napredujem
Tudi v odrasli dobi, ne le v otroštvu, potrebujemo dejavnosti, ki nam omogočajo, da raziskujemo svet in poskušamo to in ono, in to brez posebnega razloga, zgolj sebi v zabavo. Pišemo, kakopak, o igri. Ko se ji namreč prepustimo, nas to ne le odobrovolji, ampak sproti, igraje, pridobivamo novo znanje in veščine. Vsak teden naj bi najmanj eno uro odmerili igri. Seveda ni univerzalnega pravila, kaj to za koga pomeni, treba je pobrskati po sebi, se morda vrniti v otroštvo in se spomniti, kaj ste tedaj radi počeli, kaj vam je bilo v zabavo. Zamisli lahko jemljete tudi od znancev in prijateljev, bodite pozorni, ko vam navdušeno pripovedujejo o obisku adrenalinskega športnega parka, vožnji s kolesom čez drn in strn, plesnem tečaju itn.
Poglavitno je, da je igra res igra, ne še ena dodatna obveznost, torej se prepustite čarom neke dejavnosti in dovolite, da vas sama vodi, kamor koli že, ne pa da ste naravnani na to, kaj morate z njo doseči, v kolikšnem času naj bi, denimo, če vam je v zabavo šivanje lutk, kaj naredili. Za začetek se lahko podate na sprehod po gozdu, se nekje ustavite in se ozrete naokoli. Kaj bi lahko prav tukaj počeli sebi v zabavo? Splezali na drevo, nabrali nekaj suhih vejic in iz njih postavili grad, se vrgli v orumenelo listje, počepnili in opazovali mravlje, prodnike iz bližnjega potoka postavili v stolpič, na ves glas zaklicali in prisluhnili svojemu odmevu...
Vsakdanja pohvala
Naravno je, da smo zadovoljni, ko kaj dosežemo ali nam v čem uspe. Drži pa tudi, da smo nagnjeni k odlogu zadovoljstva, češ, ko bom naredil to ali ono, ga bom deležen, dotlej pa nimam razloga za veselje. Na glas in potiho v svoji glavi si govorimo: »Ko bom..., bom zadovoljen, bo vse v redu.« In dokler se pogoj, ki smo ga postavili sami sebi, ne izpolni, se po svoji presoji utemeljeno predajamo nezadovoljstvu. Napaka, saj nas to utrjuje v negativni naravnanosti, zaradi česar vidimo manj možnosti, pridobivamo manj znanja in spretnosti, zategadelj pa še redkeje dosežemo kaj, s čimer smo lahko zadovoljni.
Zadovoljstvo je, tako kažejo raziskave, vzrok za uspeh in njegova posledica. Vsakič, ko se zmoremo predati zadovoljstvu, namreč odpremo svoj um, razširimo pozornost, smo voljni videti več možnosti in jih tudi izkoristiti, zaradi česar dosežemo še več. Nasvet? Vsak dan, preden ležete v posteljo, v mislih preletite dan, da najdete vsaj eno reč, s katero ste lahko utemeljeno zadovoljni. Vseeno, kaj je to, vsak uspeh šteje – skuhali ste okusno juho, uspelo vam je bočno parkirati, naučili ste se uporabljati novo funkcijo na računalniku ali prenosnem telefonu, našli ste redko in cenjeno gobo, črno trobento, s šalo do solz nasmejali prijatelje, šli peš po stopnicah v četrto nadstropje –, in ko to najdete, se pohvalite za uspeh, prepustite se občutku zadovoljstva, ker ste storili, kar ste, brez omalovaževanja, da to ni nič posebnega, brez očitkov, da bi lahko še boljše, brezpogojno se predajte zadovoljstvu, to bo odprlo vaš um. Sčasoma boste zmogli kar sproti, tudi čez dan, opaziti svoje dosežke. Brez obotavljanja se tedaj prepustite zadovoljstvu. Naužijte se ga.
