Predstavljajte si, da ste v osrčju gora in opazujete sončni zahod. Veličasten prizor vam pogled prikuje za toliko časa, da noč zamenja dan. Osupli še vztrajate, zrete v neskončno morje zvezd. Čudeč se lepoti in moči narave ostanete brez besed. Vzneseni ste, zagrabi vas, da bi na vso moč zavriskali. Prizor vas poživi, kar poleteli bi, hkrati pa ste spokojni, vse je ravno prav. Zavedate ste, da ste drobna pika v vesolju, izpolnjuje vas spoštovanje do vsega, kar vas tako močno prekaša.
Čudenje je silovita, vznemirljiva in poživljajoča izkušnja. Lahko nas kar strašljivo prevzame, posrka vase, a to nas ne potre in nam ne jemlje moči, prav nasprotno, je vir moči in navdiha. Zavedamo se, da smo se za trenutek pustili dotakniti nečemu, kar je veliko večje od nas, to sprejeli in še sami postali večji in bolj žlahtni. Občutki, ki se dramijo med čudenjem, so pravzaprav neopisljivi, zanesljivo pa prijetni. Novodobni dušeslovci predlagajo, da si izkušnjo privoščimo čim večkrat, saj je vir navdiha in poleta, ki ju potrebujemo za spoprijemanje z vsakdanjimi izzivi.
Vtisnjeno v spomin - ostane za vedno
Moč čudenja nas prežame, ko, denimo, v varnem zavetju doma skozi okno opazujemo nevihto – hipnotično zroč strele, morda dežne kaplje. Tudi valjenje snega po hribu navzdol, ko se sproži plaz, nas lahko povsem prevzame, ali bičanje morskih valov ob pečine. Podobno lahko osupnemo, ko spoznamo koga, ki nas navdihuje, ali pa se znajdemo med množico ljudi na trgu, ki družno protestira ali uživa v zvokih s koncertnega odra.
Takšni poživljajoči trenutki čudenja v življenju slehernika so razmeroma redki, dogodki ali prizori, ki nam jih vzbujajo, lahko kaj hitro utonejo v pozabo. Nekaj nas za nekaj sekund ali minut posrka vase, nato se naša budna zavest vrne na ustaljene tire, v svet in življenje, ki sta nam znana in domača. Kdor si izkušnjo globoko vtisne v spomin, mu bo vir moči in navdiha tudi tedaj, ko je od nje minilo že več časa. S tem namenom sredi čudenja čim jasneje izrazimo občutja, ki nas prevevajo. Damo si duška, da smo priče nečemu posebnemu, neponovljivemu. Zavriskamo, zakličemo: »To je čudovito!« Lahko razširimo roke, z njimi simbolično objemajoč osupljiv prizor. Bolj ko se vživimo v izkušnjo čudenja, več nam bo dala tedaj, ko poteka, pa tudi pozneje, saj nam bo že spomin nanjo poživljajoč.
Bližnjica do modrosti S čudenjem razbijete rutino in zdolgočasenost, vzamete jima moč, ki jo imata nad vami. V človeški naravi je, da se vse prevečkrat osredotočamo na malenkosti. V njih vložimo ogromno moči, volje in časa, namesto da bi jih raje v reči, ki so nam pomembne in pomenljive. Čudenje je pot do spoznanja, kaj vse v našem življenju šteje. Življenje ni enolično, plehko in vsakdanje samo po sebi. Sami si ga naredimo tako. Vznemirljivo in navdihujoče je, ko se zavedamo moči vsakega trenutka, ga zajamemo s polnimi pljuči, se ga naužijemo, prepoznamo, da je čudenja vreden. Čuditi se pomeni tudi opaziti nekaj, za kar sicer menimo, da ni verjetno in mogoče. Uzreti, da se je zgodilo nekaj, kar se ne bi smelo ali moglo. In vendar se je! Imeti takšno izkušnjo je torej dokaz, da se motimo, zaradi česar nam je v vsakdanjem življenju lažje opomniti se, da nam je kaj kdaj le videti nemogoče, v resnici pa je še kako mogoče. To spoznanje vliva polet. |
V mislih si lahko večkrat zavrtimo dogodek, ki nas je osupnil. Vzemimo za zgled, da na poti v službo obtičite v prometnem zamašku. Namesto da bi bentili nad sovozniki, ker se kolona nikamor ne premakne, se spomnite na trenutek, ki je v vas pustil neizbrisljivo sled. Sončni vzhod nad piramidami, metulj, ki vam je sedel na dlan. Čudite se, kot ste se tedaj, ko ste bili tam. V hipu se boste zmogli odmakniti od nadležne gneče in jo vzeti bolj zlahka, ji dati pravi pomen v svojem življenju. Je vredno izgubljati živce z nečim, na kar ne morete vplivati? Se vam zdi prelahko, da bi bilo res? Ne verjemite, poskusite naslednjič, ko boste jezni sredi cestnega zastoja. V primerjavi z veličastnostjo česa drugega je ta prav neznatna nadloga, nevredna vaših čustev in misli.
Sprememba zornega kota
Izkušnje, ki nam v prenesenem pomenu jemljejo sapo in v dobesednem dajejo polet in navdih, so tudi dobro orodje, ko se poskušamo na hitro pomiriti s seboj in z življenjem, ko nam to pošteno zagode. Nekdo vas ozmerja s tepcem. Obračate ključ, mudi se vam, avto pa noče vžgati. Zagrabi vas, da bi izbruhnili, a se ugriznete v jezik in tega ne storite, saj veste, da bi bila tako pridobljena olajšanje in mir kratke sape. Namesto da bi bentili ali požirali bes, se raje, predlagajo dušeslovci, zazrite v nebo.
Drsenje oblakov nad vami in globina modrine vedrega neba vam utegneta pomagati, da na frustrirajočo izkušnjo pogledate z drugačnimi očmi, malo predahnete in zadihate. Namesto jeze se v vas vzbudi mir, zaradi katerega si rečete: »Zaradi take malenkosti se ni vredno jeziti.« Človek, ki se zmore čemu iskreno čuditi, namreč preseže trenutne zagate in zadrege, pogleda onkraj.
Čudite se in ne bo vam dolgčas
Ko torej opazite, da v vašem življenju dan postaja enak dnevu, ko se dolgočasite ali preobremenjujete z malenkostmi, se odpravite na sprehod. Pustite se nagovoriti naravi, ustavite se, čudite se cvetu, ptici v letu, pomladnemu brstu, čemur koli. Kdor se čudi, ne more biti (več) zdolgočasen, naveličan, brezvoljen, ravnodušen. Otroški smeh, utrip srca. Kaj vse je čudenja vredno! Tudi nekaj, kar ste že neštetokrat videli, lahko na novo spoznate, res vidite.
Ni vam treba potovati na drugi konec sveta, da bi našli nekaj, kar vas lahko navduši. Čudoviti prizori vas čakajo na vsakem koraku, če ste jih le pripravljeni opaziti. Snežinka, ki leti z neba proti tlom, glasba uličnih umetnikov, nasmeh neznanca. Lepota se skriva v preprostem, zato odprite oči. Bodite radovedni, čudite se. Tako boste spremenili pogled na življenje, odnos do sebe, bližnjih in okolja. Se žlahtnili in modrili.
Kaj vse zmore telo
Lahko se, seve, čudite tudi sebi. Kaj vse zmore vaše telo! Kaj vse si zmorete zamisliti, ustvariti! Naklonite si globok pogled vase. Res je, da ste le majhna pika v vesolju, in vendar ste veliki in neponovljivi. Spoštujte se. Opazite, kako čudoviti ste že zdaj in kako še lepši zmorete postati, razvijajoč in izražajoč svoje talente. Vedno in povsod se zavedajte svoje edinstvenosti in veličastnosti. Ta je v vsakem. Urite spoštljiv in čudenja vreden odnos do sebe in, kakopak, tudi drugih ljudi.
