Meso kvari zdravje, kar mori in ubija, pridelava mesa uničuje okolje, glasno opozarjajo privrženci vegetarijanskega načina prehranjevanja in zagovorniki živali. Na vsakem koraku jim, seve, oporekajo ljubitelji mesnih jedi. Vsak ima pravico do svojega mnenja, in prav je tako. A v tem primeru ne gre le za stvar okusa in vrednot, so dognali avstralski raziskovalci. Meso naj bi bilo tudi vir družbene moči, za mnoge pa je ravno moč tista, ki jim najbolj diši, ne živilo.
Udeležencem študije so v pokušnjo ponudili mesne zvitke, vendar jim niso po resnici povedali, s čim so polnjeni. Tako so jim na primer dejali, da jedo zvitke z govedino, v resnici pa so dobili vegetarijansko, torej brezmesno različico, ki je imela zelo podoben okus. Ali da jedo vegetarijanski zvitek, čeprav so pravzaprav zaužili mesnega.
Mnoge raziskave so že potrdile, da na človekovo doživljanje zaužite hrane vplivajo njegova prepričanja, vrednote, pravi vodja raziskave Michael Allen z univerze v Sydneyju. Denimo, v neki študiji so ljudje jogurte, ki so bili označeni kot polnomastni, označili za bolj okusne kot tiste, ki naj bi imeli manj maščob. V resnici je šlo za en in isti jogurt, le oznaka je bila drugačna.
Avstralska študija je naredila še korak naprej, poleg pokušanja so morali udeleženci izpolniti vprašalnik, ki je ocenjeval, koliko jim pomenijo družbena moč, uspeh, bogastvo in ali so v odnosih običajno v nadrejenem ali podrejenem položaju. Izsledki so bili zanimivi in pomenljivi: udeleženci, ki niso imeli močno izražene potrebe po moči, so raje posegli po vegetarijanskih zvitkih, četudi ti to niso bili. Tistim, ki so visoko vrednotili družbeno moč, so bili bolj okusni mesni, četudi so jim raziskovalci podtaknili brezmesne. Poglavitno pri članih obeh skupin je bilo, da so bili prepričani o tem, da jedo želeni zvitek, prav tako v njih ni bilo niti senčice dvoma o tem, da je njihova izbira boljša in tudi bolj okusna.
V naslednjem poskusu so raziskovalci izvedli podobno zvijačo, udeležencem so ponudili dva kozarca gazirane pijače. V enem je bil napitek priznane blagovne znamke, v drugem pa navadne trgovske. In kot pri prvem eksperimentu so jim tudi tokrat lagali, katera pijača je v resnici v kozarcu. Raziskovalcev ni zanimalo, kako visoko udeleženci vrednotijo družbeno moč, temveč v kolikšni meri menijo, da bi moralo biti življenje razburljivo in polno radosti ter užitkov. Gre za slog življenja, ki ga vneto oglašuje priznana blagovna znamka gazirane pijače. Izsledki so bili podobni prvim.
Udeleženci, ki so se strinjali s tem, da je treba življenje zajemati z veliko žlico, so trdili, da je gazirana pijača, ki naj bi bila od priznane blagovne znamke, veliko bolj okusna kot druga, čeprav so v večini primerov dobili zgolj slednjo.
Ali okusite razliko?
Avstralska študija na zanimiv način orisuje, kako naša stališča in prepričanja vplivajo na to, katera živila so nam bolj okusna. Vzemimo za primer ekološko pridelane izdelke, ki so zadnje čase vse bolj priljubljeni, čedalje več ljudi se odloča za njih. Ne samo zato, ker naj bi bili bolj zdravi in okolju prijazni, temveč ker naj bi bili tudi bolj okusni kot tisti iz konvencionalne pridelave, pravijo zagovorniki. Zaradi velikega povpraševanja in zanimanja so se na ta psihološki učinek začeli zanašati tudi nekateri proizvajalci ekoloških prehrambnih izdelkov, zavedajo se namreč, da je ljudem z močnimi ekološkimi prepričanji njihova hrana tudi bolj okusna.
Podobno vižo so ubrala mnoga podjetja, ki ogromno denarja vlagajo v to, da svojo blagovno znamko povežejo z določenimi vrednotami. Njihov namen ni zgolj prepričati nas, da so njihova živila vrhunske kakovosti, temveč tudi da z uživanjem njihovih izdelkov ostajamo zvesti svojim vrednotam. Na primer, v zadnjih časih nas z vseh strani spodbujajo, naj kupujemo »slovensko«. Ne le zato, ker so izdelki, ki so zrasli, nastali, se razvili na naši rodni grudi, bolj kakovostni, temveč ker s tem pomagamo slovenskemu gospodarstvu, posredno pa tudi sebi.
