Vaša oaza miru

Zaradi zahtev sodobnega časa in hitrega ritma življenja je mnogo ljudi ves čas v stresu. Nenehno so v boju s časom, saj štiriindvajset ur v dnevu preprosto ne zaleže, da bi opravili vse obveznosti, ki so si jih naložili. Izčrpanost, izgorelost in preutrujenost so postale stalnice, sprejemamo jih kakor nekaj, brez česar ne gre, nekaj povsem običajnega, pozabljamo pa, da to sploh ne drži. Izgubljamo nadzor nad življenjem, zaradi česar smo nesrečni, nezadovoljni in nemirni. Pogosto smo tako prezaposleni, da se sploh ne znamo več ustaviti. A z zavestnim postankom ne izgubimo časa, kot meni večina, temveč ga pridobimo, osvetljujejo novodobni dušeslovci in svetujejo, da si vsak dan vzamete trenutek ali dva za meditacijo, čas, ko se posvetite le sebi. Le nekaj minut vam lahko pomaga umiriti misli in jih pravilno usmeriti.

Meditacija ne pozna ovir, ni odvisna od prostora in časa. Meditirate lahko kjer koli in kadar koli, učinke pa običajno občutite takoj. Je eno najpreprostejših orodij za sproščanje. Zlahka se je priučimo, a prvi koraki so mnogim izziv. Poiskati mir v sebi in se osredotočiti zgolj na vdih in izdih ni tako preprosto, kot se morda zdi na prvi pogled, zato nekateri menijo, da se meditacije ni mogoče naučiti brez pravega učitelja, da jo torej lahko kdo osvoji le pod njegovim skrbnim vodstvom na delavnici ali seminarju. Vendar to le zato, ker jo dojemajo bolj zapleteno, kot v resnici je. Meditirate lahko tudi med vožnjo na vlaku ali ob skodelici kave, na delovnem mestu, med sprehodom ali celo med prhanjem. Ko imate več časa, se ji lahko bolj posvetite, če ga nimate, se ne obremenjujte s tem in ne usmerjajte energije v izgovore, zakaj se je ne lotite. Dovolj je, da si zanjo vzamete dve minuti, zato ni pravega razloga, da je ne bi vtkali v vsakdan. To je čas, ki ga namenite le sebi, zato se ji ne odrekajte. Pomembno pa je, da meditirate vsak dan – kako in kdaj, prilagodite trenutnim okoliščinam.

Za telo in duha

Redna vadba zavestne osredotočenosti, čuječnosti, se bo z dobrodejnimi učinki prej ali slej poznala tudi v vsakdanjem življenju. Meditacija vam namreč pomaga, da se sprostite, razbremenite, odložite skrbi in upočasnite ritem življenja, da uživate v življenju, spreminjate nezaželene navade in ste zavestno prisotni v vsem, kar počnete.

Če potrebujete še dodatno spodbudo, da se je lotite, še podatek, da dobro dene telesu in duhu, so potrdile mnoge znanstvene študije. Med drugim izboljšuje zbranost, spomin, delovno učinkovitost, zaradi nje smo bolj zadovoljni s samim seboj in imamo večji nadzor nad življenjem. Pripomore k uravnavanju telesnih procesov, z njo znižujemo krvni tlak, umirimo dihanje in srčni utrip, uravnamo prebavo in presnovo. Tisti, ki redno meditirajo, pripominjajo, da je nekatere njene dobrodeti težko ubesediti, poročajo o tem, da z njeno pomočjo bolje razumejo samega sebe in se bolje zavedajo svojega bistva in moči.

A če vas niti ti razlogi niso prepričali, vas bo morda najbolj preprost med njimi: v današnjem času, ko venomer nekam hitimo, zamujamo, se obremenjujemo, je velik dar samemu sebi, da si vzamemo čas, da se ustavimo, četudi le za nekaj minut. Meditacija lahko postane kot oaza v puščavi, ki nas reši pred vsem brnenjem okoli nas. Vsakomur je neusahljiv studenec miru in sprostitve, ki mu je vedno na voljo. Ali, kot je dejal Deepak Chopra, ameriški zdravnik in avtor več deset knjig za osebnostno rast: »Z meditacijo ne utišamo uma, temveč z njeno pomočjo vstopimo v tišino, ki je že v nas. Ta je zakopana pod več deset tisoč mislimi, ki se človeku v povprečju utrnejo čez dan.«

Korak po korak

Meditacije se lahko lotite različno. Ne obremenjujte se s tem, kateri način je po mnenju že koga najboljši, raje se osredotočite na to, da najdete tistega, ki vam najbolje ustreza. Le tako bo meditacija postala del vašega vsakdana. Predstavljamo vam nekaj nasvetov, kako se je lotiti. Začnite le z dvema minutama na dan, a z zavezo samemu sebi, da boste meditaciji res vsak dan namenili toliko časa. Prvi koraki naj bodo preprosti, saj je tako večja verjetnost, da vam meditacija postane nova dobra navada. Čas, ki ji ga odmerite, lahko sproti podaljšujete, če vam to ustreza in če se ob tem dobro počutite, a nikoli je ne skrajšajte. Zavezali ste se dvema minutama in od tega ne odstopajte. Določite si čas za meditacijo. Ne natančne ure, temveč na splošno, denimo zjutraj, ko se zbudite ali med malico. Izberite si tudi sprožilec, ki vas bo spomnil, da je čas za dve minuti. Naj bo to nekaj, kar že sicer počnete vsak dan, denimo prva jutranja kava ali umivanje zob, čas za kosilo ali vožnja na poti domov. Poiščite si miren kraj. Včasih so zgodnja jutra najboljša rešitev, saj je tedaj še vse tiho. Mir lahko najdete tudi v parku ali gozdu. Ni pomembno, kje, dokler lahko tam v miru sedite, ne da bi vas pri tem kdo motil. Udobno se usedite. Ne obremenjujte se s tem, kako sedite, kako so prekrižane vaše noge, v kaj ste oblečeni, na čem sedite in tako naprej. Poskrbite za udobje, četudi to pomeni, da se usedete na vzglavnik in se naslonite na steno ali pa na udoben stol ali kavč, če se ob sedenju na tleh ne morete sprostiti. Namen meditacije ni pridobiti veščine pravilnega sedenja, torej si s tem ne belite glave. V tistih dveh minutah se osredotočite zgolj na dihanje.

Četudi se vam zdita dve minuti na dan premalo ali verjamete, da zmorete več, je dobrodošlo, da začnete le z dvema, saj zmore biti človek v povprečju najmanj toliko časa res čuječ, buden. Ko vam misli od dihanja ne odtavajo več kam drugam, čas podaljšujte. Mnogi so prepričani, da lahko meditirajo zdržema 15–30 minut, in večina res lahko. A to ni preizkus, kdo zmore več in dlje. Namen je, da vam meditacija zleze pod kožo in postane del vašega vsakdana. Zato naj bodo začetni koraki majhni, a trdni in vztrajni. Počasi podaljšujte čas, ki ji ga namenite, najprej denimo pet ali sedem minut. Ko lahko pri tem brez težav vztrajate sedem dni zapovrstjo, meditaciji začenjajte posvečati po deset minut. Vztrajajte dva tedna, podaljšajte na 15 minut in se tega držite tri tedne. Kadar koli želite podaljšati čas meditacije, se tega lotite postopno.

Vso pozornost usmerite v dihanje. Zravnano se usedite, oči imejte odprte, pogled naj bo usmerjen v tla. Če želite, lahko tudi zaprete oči. Ko vdihnete, v mislih sledite svojemu vdihu, kako potuje skozi nosnice, žrelo, pljuča in vse do trebušne votline. Podobno spremljajte izdih nazaj na plan. Če vam začnejo misli leteti sem ter tja, to se bo zanesljivo zgodilo, se jih ne trudite s silo ustaviti. Sledite jim, nato pa pozornost počasi usmerite spet k dihanju. Čeprav je slišati preprosto, lahko na začetku pričakujete težave. Naj vam ne vzamejo poguma, z vadbo bo pozornost manj tavajoča.

Od sebe in svojega telesa dandanes nenehno zahtevamo, da je v pogonu, zato je lahko sedeti pri miru in osredotočati se na dihanje večji izziv, kot smo si na začetku predstavljali. Ko naredimo prve korake in duha toliko okrepimo, da nam zavestna osredotočenost ne dela večjih preglavic, lahko meditativne tehnike prenesemo tudi na druga področja življenja.

Ko ste denimo v stresu, si vzemite minuto in se osredotočite zgolj na vdih in izdih. Nato svoje misli vrnite v sedanjost. Če se odpravite na sprehod, ne tuhtajte, kaj vam je še storiti, ampak bodite povsem čuječi. Bodite pozorni na dihanje, na okolico, ki vas obdaja, bodite pozorni na barve, zvoke itn. Ko jeste, se posvetite zgolj temu. Misli osredotočite le na hrano in na občutke, ki vas prevevajo med žvečenjem, požiranjem itn. Poskusite z obredom pitja čaja. Pozornost usmerite na svoje gibe, ko pripravljate čaj, na vonj in okus toplega napitka, na dihanje. Zavestno osredotočenost lahko vadite tudi pri opravljanju gospodinjskih opravil, kot je pomivanje posode ali pometanje tal.