Prej ali slej se zgodi že kaj, česar nismo ne pričakovali ne predvideli in zaradi česar moramo skreniti z začrtane poti. Toda to samo po sebi ni nič slabega. Življenje nas venomer preizkuša in nas vabi onkraj meja mehurčka, ki smo si ga ustvarili, da bi se počutili varne. Izzivom se ne moremo ogniti, so naravni spremljevalci življenja, dohitijo nas prej ali slej. Edina prava rešitev je tista, ki se je najbolj bojimo – da se z njimi soočimo. Predstavljamo vam nekaj nasvetov novodobnih dušeslovcev, kako to najlažje storiti.
Dihaj in sprejmi
Ne delajte iz muhe slona. Ko naletite na težavo, se ne odzovite na prvo žogo in imejte svoja čustva na povodcu. Po tehtnem razmisleku lahko na prvi pogled še tako velika in nemogoča težava postane obvladljiva in hitro odpravljiva. Naslednjič ko boste soočeni z izzivom, dihajte globoko in ostanite mirni. Ni konec sveta, samo še eno povabilo k spremembi.
Sprejmite svet in ljudi okoli sebe take, kakršni so. Opomnite se, da je vsak stvarnik svojega življenja in da na nekatere stvari (ljudi) pač ne morete vplivati, jih spremeniti, ukrojiti po svojih željah, čeprav bi si to še tako želeli. Mnogi se ujamejo v past, da vso svojo moč, čas, trud odmerijo temu, da bi spremenili nekaj ali nekoga, čeprav že od začetka, vsaj nezavedno, vedo, da je ves trud zaman. Ko končno odprejo oči in to sprejmejo, so, seve, razočarani in jezni. Kdor sprejme resničnost, kakršna koli že je, z vsemi preizkušnjami vred, zmore biti mirnejši in celo bolj zadovoljen sam s seboj. Lažje mu je ločiti zrno od plev in z zavedanjem, kaj je zunaj njegovega nadzora, načrtovati naslednji korak, ki ga približa njegovemu cilju, ne trati namreč moči za nekaj, kar je vnaprej obsojeno na neuspeh.
Ne krivite drugih. Mnogo ljudi ne zna sprejeti odgovornosti za svoja dejanja in odločitve, a s tem si naredijo medvedjo uslugo. Ko naletite na težavo, se ne začnite ozirati okrog, na koga bi lahko pokazali s prstom in mu naprtili krivdo, temveč usmerite pogled nase. Tudi če se je nekaj zgrnilo na vas, ne da bi na prvi pogled imeli s tem toliko zveze, kot je za nohtom črnega, se samo v vas skriva rešitev, pot, ki vas vodi onkraj. Ali, kakor je modroval ameriški pisec in predavatelj Hilary Hinton Zig Ziglar (1926–2012): »Drži, nisem vedno odgovoren za to, kar se mi zgodi, toda zmeraj sem odgovoren za to, kako se s tem spoprimem.«
Poskusite biti nepristranski
To pomeni, da določenim stvarem pustite, da se odvijejo po svojem ritmu, in si ne vbijate v glavo, da onkraj izzivov vodi le ena pot, prava in edina. Pustite se presenetiti, trudite se biti brez vnaprejšnjih pričakovanj, katera pot je prava. Vsega ne morete nadzorovati, zato svojo moč, čas itn. usmerite tja, kjer bodo obrodili. Najboljša naložba, kakopak, ste vi. Pogosto se znajdemo v pasti, ker se preveč obremenjujemo s tem, kaj drugi mislijo o nas. Kar koli že kdo reče ali stori, vedno se bo našel kdo, ki mu bo šlo to v nos, velja, seve, tudi obrnjeno. Na to preprosto ne moremo vplivati. Zato se je bolje osrediniti na stvari, ki so v naših rokah. Spremenite lahko le sebe.
Ne poskušajte težav razčleniti na prafaktorje. Če preveč premišljujete o nekem dogodku, izzivu itn., si ga ogledujete z vseh mogočih zornih kotov, ste prej v skušnjavi, da začnete za svoje težave obsojati vse in vsakogar, povrhu vas začne razjedati občutek, da je vse narobe, ne samo izvirna tegoba. Veliko premlevanja zvečuje tveganje, da odlašate z odločitvami, to pa tudi pomeni, da se oddaljite, ne približate svojim ciljem. Poglejte na svoje izzive, kakor da ne bi bili vaši – kaj bi svetovali nekomu, ki bi se znašel v njih? Taka poteza vam lahko pomaga, da na svoje življenje pogledate bolj objektivno, hitreje pa najdete tudi rešitev, kako naj odpravite težave.
Vse teče
Sprememba je stalnica življenja, zato prej ko to sprejmete, lažje greste naprej, saj se sicer venomer upirate toku, to pa je vse prej kakor lahko. Novi izzivi so že na poti, samo vprašanje je, kdaj se bomo z njimi soočili. Le tako se namreč lahko spreminjamo, kalimo, širimo svoja obzorja in zorimo. Zaman je na vse kriplje truditi se ohraniti življenje tako, kakršno je danes ali je bilo včeraj. Drži, da ponavljanje, rutina, predvidljivost, celo enoličnost v človeku vzbujajo občutek varnosti, vsak korak proč od že znanega pa strah. Toda življenje gre naprej, naj to hočemo ali ne. Kdor se še tako ogiba težavam, prej ali slej naleti nanje. Ni vprašanje, ali bomo naleteli nanje, ampak, kako se bomo nanje odzvali. Vsaka izmed njih je priložnost za rast in razvoj, le ugledati jih je treba v taki luči, torej kot priložnost.
Ne primerjajte svojega življenja z življenji drugih. Pogosto se zalotimo pri mislih, da imajo drugi manj težav ali da so bolj srečni od nas. Mislimo si, da bi bili tudi mi srečni, če bi imeli polno denarnico, dobro službo, zveste prijatelje, pridne otroke, ljubečega partnerja, ali, na kratko, če bi se nam v življenju cedila zgolj med in mleko. Na prvi pogled je morda res videti, da je življenje vašega prijatelja, soseda, znanca boljše in lepše, a ne pozabite, da gledate zgolj zunanjo sliko. Mar res veste, kako je biti v njegovi koži? Ne. Veste pa, kako je biti v vaši, zaradi tega se potrudite, da vam bo v njej prijetno.
Opomnite se, kdo ste, kaj vse zmorete, kaj vse ste že naredili, pa niste verjeli, da vam bo uspelo (tudi drugi so vam pri tem morda pritrdili) in, seve, da je sprememba edina stalnica. Vsak dan je priložnost, da spoznate nekaj o sebi in svetu, raziščite in izrazite katero izmed svojih sposobnosti, naredite korak naprej. Bodite ponosni nase in na svoje odločitve ter stojte za njimi. In če se že kaj ne razplete, kakor ste menili, da se bo, se najprej vprašajte, kaj dobrega za vas se lahko izcimi iz nepričakovanega razpleta. Razmikajte meje svojega sveta in presenečeni boste, da lahko vedno in povsod naredite še korak več.
