V pravem ritmu zdržimo

Za številne športnike in druge ljudi, ki se z željo po zdravem in krepkem telesu ljubiteljsko ukvarjajo s tekom, kolesarjenjem in drugimi rekreativnimi dejavnostmi, je glasba eden izmed ključnih dejavnikov, ki jim pomaga iz sebe iztisniti največ. Ta človeka spodbuja h gibanju, tako da mu pomaga preusmeriti pozornost. Ob njej pozabi, da je utrujen, da ga od naprezanja bolijo vse mišice. Izboljšuje njegovo razpoloženje, poveča njegovo vzdržljivost in vztrajnost, ob udarnih glasbenih ritmih lažje prenaša ves napor in trud, ki ga vadba zahteva od njega. Ob poslušanju glasbe ljudje tečejo ali vrtijo pedala dlje, zanimivo pa je, da se pogosto tega sploh ne zavedajo. Zato ne preseneča, da športni psiholog Costas Karageorghis pravi, da je glasba za mnoge kot poživilo.

A izbrati učinkovito telovadno glasbo ni tako preprosto; ne gre le za to, da izberemo skupek svojih najljubših energičnih pesmi, ob izboru moramo tudi pomisliti, kakšne spomine, čustva in asociacije nam neka pesem vzbuja. Za nekatere je zelo pomembno, da začutijo glasbo in se poistovetijo z besedilom, saj to vpliva na njihovo motivacijo. Za druge je bolj kot glasbena spremljava pomembna ritmičnost besedila. V zadnjih letih so raziskovalci in različna podjetja preizkušala nove načine, kako z glasbo motivirati športne navdušence. Tako so, denimo, izumili pametno napravo, ki izbiro pesmi prilagodi tekačevemu srčnemu utripu.

V ritmu bitja srca

Dobra telovadna glasba mora imeti dve stvari: tempo oziroma hitrost in tak ritem, ki že ob prvih taktih v nas zbudi željo, da bi malo zamigali. Večina ljudi se na glasbo odziva nagonsko, denimo z zibanjem glave, topotanjem z nogo po tleh, tapkanjem prstov po mizi ali plesom, a temu se pogosto uprejo, saj se jim razmere ne zdijo primerne za tako razgibavanje, nočejo se osmešiti pred drugimi. Na to mnogi pozabijo, ko se denimo vozijo v avtu, ki se zdi kot neke vrste varnostni balonček; čeprav vemo, da nas drugi vidijo, smo v njem veliko bolj sproščeni, kot če se sprehajamo po ulici. Ne preseneča, da lahko ob čakanju na zeleno luč mnogokrat opazite voznika na sosednjem pasu, kako veselo prepeva ali miga z glavo.

Katera glasba vas premami in v vas vzbudi željo po gibanju, je odvisno od vsakega posameznika, veliko vlogo pri tem pa igra tudi kultura, v kateri živimo, razlaga Karageorghis. Na splošno velja, da se večina ljudi odzove na hitre pesmi z močnimi ritmi. Nekateri psihologi menijo, da se človek nagonsko odzove na ritem pri frekvenci dveh hercev, kar je enako 120 utripom na minuto ali dvema na sekundo. Zanimivo je, da so pri analizi več deset tisoč priljubljenih pesmi, ki so nastale v obdobju med letoma 1960 in 1990, ugotovili, da so te največkrat temeljile prav na tem ritmu. Odkrili so še, ima večina ljudi pri teku na tekalni stezi raje pesmi, ki imajo 160 in več udarcev na minuto. Pri tem mnogi strokovnjaki opozarjajo, da vse, kar prisega število 145, ne prispeva k večji motivaciji.

Čeprav mnogi ne čutijo potrebe, da bi gibanje prilagodili ritmu in tempu glasbe, pa naj bi prav usklajenost gibov z glasbenimi ritmi prispevala k bolj učinkoviti vadbi. To je potrdila tudi nedavna raziskava C. J. Bacona in Karageorghisa. Udeleženci, ki so kolesarili v ritmu glasbe, so porabili sedem odstotkov manj kisika kot tisti, ki so vrteli pedala v tišini. Glasba deluje kot neke vrste taktomer. Človeku pomaga, da ohrani enakomeren ritem, uskladi gibe in učinkovito izkorišča svojo energijo.

Da lahko tempo pesmi precej vpliva na učinkovitost naše vadbe, je dokazala tudi študija, ki so jo opravili na univerzi Liverpool John Moores. Raziskovalci so kolesarje prosili, da določeno razdaljo prevozijo trikrat zapovrstjo, ob tem pa so poslušali isto pesem, a le prvič so jo slišali pri normalni hitrosti. Raziskovalci so v drugih dveh primerih za deset odstotkov povečali oziroma zmanjšali hitrost ritma. Sprememba je bila tako neznatna, da je kolesarji niso zaznali. Zanimivo pa je, da je vplivala na njihove rezultate. Izkazalo se je, da so nezavedno prilagodili hitrost vrtenja pedalov ritmu pesmi.

Dober trener

Človek svet zaznava s čutili, ki sporočila nenehno pošiljajo v naše možgane. Čeprav je za vsak čut določen poseben del možganov, ti uporabijo informacijo, ki jo dobijo od določenega čutila, da razumejo drugo. Kar ljudje vidijo in čutijo, medtem ko poslušajo glasbo, vpliva tudi na to, kako jo slišijo. Glasba in vadba sta še posebno prepleteni. Nedavne raziskave so pokazale, da četudi človek nepremično sedi med poslušanjem njemu prijetne glasbe, se v možganih zganejo tista področja, ki so pomembna za koordinacijo gibov.

Glasba je lahko vaš najboljši trener, saj vas spodbuja, da vztrajate, da ne odnehate ob prvem naporu, ampak iz sebe iztisnete vse moči. Tudi tako, da vas zamoti in vam odvrne pozornost. Naše telo se ves čas nadzoruje in preverja, ali vse normalno deluje. Telesna dejavnost od nas zahteva napore, zato se po določenem času pojavijo prvi znaki utrujenosti. Ti pri vsakem človeku nastopijo ob drugačnem času, kar je odvisno od njegove splošne vzdržljivosti pa tudi zdravstvenega stanja. Telo ob tem prepozna znake naprezanja, denimo hitro bitje srca, pospešeno dihanje, povečano znojenje, in se odloči, da potrebuje počitek. Primerna glasba mu pri tem oporeka, a to je mogoče le, če človek čuti, da zmore še več. Glasba prav tako vpliva na človekovo dojemanje, koliko truda je denimo potreboval, da je pretekel pet kilometrov. Ob spodbudnih ritmih se zdi, da je bila to mala malica.

Telesna vadba je pogosto zelo naporna, izčrpavajoča in zna biti duhamorna, zato je vse, kar sprošča negativna občutja, ki se nam ob njej porodijo, dobrodošlo, pravi Karageorghis. Posebno pri manj zahtevnih vajah, ki bolj kot moč zahtevajo vztrajnost in veliko ponovitev. Pri zelo naporni in intenzivni vadbi glasba sicer ne more premagati občutka utrujenosti, lahko pa spremeni način, kako se ljudje odzovejo na prve znake izčrpanosti. Prava glasba izboljša razpoloženje in človeka prepriča, da vztraja in ne odneha, ko stvari postanejo težke.

Karageorghis opozarja, da kljub vsem dobrodejnim učinkom ne smemo pozabiti, da je poslušanje glasbe v določenih primerih neprimerno, celo nevarno, denimo pri teku ali kolesarjenju po prometni ulici. Ob glasnih ritmih težko spremljamo, kaj se dogaja okrog nas. Poslušanje glasbe je bolj primerno za nekatere športne dejavnosti, za druge malo manj. Težko si denimo predstavljamo uro aerobike brez glasbe. A nič ni bolj pomembno od vaše varnosti, zato ne tvegajte po nepotrebnem.

Kako izbrati pravo glasbo?

Prilagodite jo vrsti telesne vadbe. Če želite iti na sprehod ali narediti razgibalne vaje, boste potrebovali bolj umirjeno, kot če se odpravljate na tek. Določiti morate tudi čas vadbe, da boste imeli na voljo dovolj glasbe.

Izberite tiste pesmi, katerih ritem je ubran z vašo vadbo. Na spletu lahko najdete veliko informacij, katera glasba je primerna za določene dejavnosti. Pesmi naj bodo daljše, krajše namreč pomenijo tudi več prekinitev, ki lahko zmotijo vaš ritem vadbe. Dobro je tudi, če pesmi razvrstite tako, da bodo ustrezale intenzivnosti vadbe, torej od zložnejših k bolj poskočnim.

Ustvarite si več glasbenih miksov, ki bodo ustrezali vašemu razpoloženju. Vsak dan nam pač ne odgovarja enaka zvrst glasbe, zato bodite ustvarjalni in si sestavite lestvico pesmi, ki bo lahko zadovoljila vaše glasbene brbončice in vas spodbudila h gibanju.