Tri minute tetrisa pomaga pri hujšanju

Vsak, ki je že kdaj poskušal opustiti katero izmed škodljivih navad, naj mu je to uspelo ali ne, najbrž ve, kako težko mu je bilo predvsem v prvih dnevih – morda samo urah, odvisno pač od tega, kako močno je bil od česa odvisen –, prebroditi obdobja, ko se je v njem vzbudila neustavljiva želja po tistem nečem, požirku alkoholne pijače, cigareti, slastnem koščku čokolade, grižljaju torte ali katere druge sladice. Moč volje je bila na veliki preizkušnji.

Bolj ko se je namreč trudil odvrniti misli od tega, kar se je namenil izbrisati iz svojega življenja, bolj žive misli o tem so se mu utrinjale. Ne samo da je kar videl pred seboj predmet poželenja, ampak ga je tudi že vonjal, okušal itn. Sčasoma preprosto ni mogel več misliti o ničemer drugem, bil je zelo nemiren, nič več ni bilo pomembno, samo tisto nekaj. Naj je sebi na glas ali po tihem naštel še toliko razumnih razlogov, zakaj je vendar dobro, da se tistemu nečemu odpove, naj mu je kdo drug kričal te ali še bolj utemeljene razloge, je bilo tedaj, ko je vse njegovo bitje obvladovala sla, ki je kriče zahtevala takojšnjo potešitev, vse zaman, besede so bile bob ob steno. Tudi pogled na slikovito ponazoritev skrajnih posledic škodljivega dejanja, recimo ogled fotografije razpadlih jeter, rakavih pljuč ali bolezensko debelega človeka, ga ni odvrnil od potešitve. Ko pa je enkrat popustil skušnjavi, je bilo zelo težko, morda še težje kot prvič, spet zbrati voljo in moč za novo opuščanje razvade.

No, če začenjate znova ali pa hočete vzeti slovo od katere druge škodljive razvade, si lahko pri zmanjševanju močnih skomin po nečem tedaj, ko se vam vzbudijo, pomagate tudi tako, da igrate računalniško igrico tetris. Ne šalimo se. Znanstveniki so namreč potrdili, da lahko že tri minute igranja zaležejo za to, da goreča želja po čokoladi, cigareti, kozarčku rujnega ali, če ste pač odvisni od spolnosti, ljubljenja, presahne.

Brzdanje predstavne moči

»Silno zadovoljstvo, ki ga kdo občuti, ko kar najhitreje poteši močne skomine po nečem, je eden izmed glavnih razlogov, tako vsaj kažejo izsledki več raziskav, da ljudje sploh postanejo odvisni od nečesa, droge idr., povrhu pa je to tudi ključni razlog, da se zlepa ne morejo izviti iz okovov zasvojenosti,« razlaga Jackie Andrade, profesorica psihologije na Univerzi Plymouth. »Skomine,« pristavlja, »nam lahko pošteno zagrenijo življenje.« Njen avstralski kolega David Kavanagh z Univerze Queensland ji pritrjuje: »Prav nič zabavno ni, ko smo sužnji skomin.«

»Čudovito je, ko se v nas vzbudi prava želja po tem, da bi kaj počeli, recimo kaj dobrega pojedli, se ljubili itn., in tudi ko si lahko to željo brez slabe vesti in škodljivih posledic kar takoj izpolnimo. Toda pravo mučenje je, ko si je ne smemo,« pa osvetljuje Jessica Skorka-Brown z Univerze Plymouth. S sodelavci se je zato namenila proučiti, kaj bi lahko ljudem, ki se znajdejo v pasti neustavljive želje po nečem, pomagalo ali zmanjšati jo ali jim vsaj omogočilo nekakšen odmor, v katerem si lahko od nje odpočijejo in zberejo moči za to, da se ji lažje postavijo po robu. Iskali so, s čim bi se lahko ljudje v ključnem trenutku tako zamotili ne samo z namenom, da bi jim to odvrnilo misli od predmeta poželenja, ampak da bi v njih vzbudilo prijetne občutke, jim omogočilo zadovoljstvo, iz katerega bi zajemali moč za upiranje skušnjavam.

Skupina raziskovalcev z Jessico Skorka-Brown na čelu je staknila glave in se odločila, da prostovoljcem, sodelujočim v raziskavi, za obrzdanje skomin ponudi računalniško igrico tetris. Izbira ni bila naključna. Jackie Andrade razlaga: »Močne skomine navadno trajajo le nekaj minut. V tem obdobju se človeku v mislih utrinja brezštev živih podob tistega, po čemer hrepeni, in tudi predstav o tem, kako lepo mu bo, ko bo slo potešil. Bombardiranje s predstavami je tako vseprežemajoče, da ga skušnjava prej ali slej premaga, saj hoče čim prej izkusiti tisto zadovoljstvo potešitve, ki si ga je že zamislil. Računalniška igrica tetris drugega za drugim niza zahtevne vidne dražljaje. Da bi jim lahko človek zbrano sledil, morajo njegovi možgani precej moči in zmožnosti odmeriti obdelavi hitrih vidnih zaznav, to pa pomeni, da ne morejo hkrati početi še veliko drugega, posebno pa se ne slepo prepuščati skominam, saj tudi te zahtevajo delovanje tistih možganskih predelov, ki zmorejo ponujati sličico za sličico. Ko se skomine enkrat vzbudijo, so primerljive z valjenjem snežne kepe navzdol po bregu, vse večja je, dokler ne postane neobvladljiva in uničujoča. Menili smo, da bi igrica tetris ljudem v trenutku, ko imajo snežno kepo na vrhu hriba, to preprosto stopili – preprečili nizanje zapeljivih predstav –, s tem vred pa jim povrnili moč in voljo, da se lažje obrzdajo.«

Skorka-Brownova še poudarja, da je bil tetris izbran tudi zaradi tega, ker se igrica stopnjuje. Igralec mora biti pozoren na like različnih oblik, jih obračati in prestavljati na pravo mesto, še več, to mora početi vedno hitreje, zaradi česar možgani sčasoma ne morejo več početi kaj veliko drugega kot le igrati. Če ne verjamete, kako težko je imeti več predstav naenkrat v glavi, začnite igrati tetris, nato pa si hkrati poskušajte čim bolj obuditi spomin na kaj zelo znanega, recimo obraz ljubljene osebe. »Ostrejši ko bo spomin, slabše boste igrali tetris, in obrnjeno,« pravi Andradova.

Zmanjšanje za četrtino

V raziskavi je sodelovalo 119 prostovoljcev z različnimi skominami. Pred študijo so opravili teste, s katerimi so preverjali njihovo navezanost na kaj, recimo tablico čokolade, in tudi kako pogosto se prostovoljcem vzbujajo skomine po tem, kako močne so, ali se jim zmorejo (sploh kdaj) upreti ipd. Nato so udeležence razdelili v dve skupini. Onim v prvi so strokovnjaki najprej namerno vzbudili neustavljivo željo – pokazali so jim predmet njihovega poželenja –, nato pa so jih posadili pred računalnik, naj tri minute igrajo tetris. Potem so jim dali reševati podobni vprašalnik kot pred poskusom, s katerim so preverili, kako je igranje vplivalo na njihove skomine. Udeležence v drugi, nadzorni skupini so po vzbuditvi želje prav tako posadili pred računalnik z navodilom, naj igrajo tetris, toda v tem primeru se je enako dolgo samo nalagal na računalnik, ne pa se tudi naložil, kar pomeni, da sploh niso mogli začeti igrati. Tudi prostovoljcem v nadzorni skupini so dali reševati vprašalnik, ali so se jim skomine po poskusu kakor koli spremenile.

Po pričakovanjih so bili tisti v nadzorni skupini v velikih mukah. Ne samo da njihova želja ni presahnila, še stopnjevala se je. Medtem ko so namreč čakali na to, da se tetris naloži, so njihovi možgani jadrno skočili na tablico čokolade ali kaj drugega, to pa pomeni, da je želja v njih strmo naraščala.

Zanimivo pa je, da so se prostovoljcem, ki so igrali tetris, skomine precej zmanjšale. Poželenje po nečem, med drugim po sladici, cigareti ali alkoholni pijači, naj bi se zmanjšalo najmanj za četrtino. Udeleženci so med drugim znanstvenikom razložili, da so predstave o predmetu poželenja med igranjem v njihovih glavah preprosto izzvenele. Druga za drugo so se pojavljale čedalje redkeje, pri čemer je bila vsaka naslednja tudi manj živa in s tem tudi manj vabljiva.

»Za premagovanje skomin je pomembno povrniti si nadzor,« pojasnjuje Jackie Andrade, »to je najlažje tako, da ustavimo nizanje živih predstav, in si utrditi voljo ne popustiti skušnjavi, to pa je najlažje, ko počnemo kaj, kar nas zabava. Igrica tetris, tako tudi kaže naša raziskava, omogoča oboje.« Strokovnjakinja za premagovanje neustavljivih želja, kakršnih koli že, toplo priporoča igranje tetrisa, kajti takšno kratkočasenje je za nameček v sodobnem svetu na voljo vsem skoraj kjer koli in kadar koli, kajti zanjo ne potrebujejo nujno osebnega računalnika, že prenosni telefon je dovolj.