Možgani so tako naravnani, da si po dobri uri in pol do dveh vzamejo dvajsetminutni predah, v katerem sprostijo čustvene in druge napetosti. Ta premor marsikdo spontano odmeri sanjarjenju, a če bi ga samohipnozi, bi naredil veliko dobrega za telo in duha. Kako je to sploh mogoče, pojasnjuje hipnoterapevt Denis Horvath.
Kaj se odvija v možganih hipnotiziranega človeka?
»Ljudje vsakodnevno prehajamo skozi stanja transa. Možgani se sproščajo v naravnem 120-minutnem ciklu, ki ga imenujemo ultradiani ritem in uravnava delovanje leve in desne možganske polovice. Natančna funkcija tega ritma še ni znana, vemo pa, da se v levi polovici odvijata linearno logično razmišljanje in komunikacija, desna polovica pa je dejavnejša, ko smo sproščeni, sanjamo ali smo v hipnozi. Če nismo pod stresom, imamo zjutraj, ko se zbudimo, na voljo od 90 do 120 minut usmerjene pozornosti, tej sledi 20-minutni padec zbranosti. Študenti to dobro poznajo: nekaj časa sedijo za mizo in srkajo znanje kot spužva, sledi padec, začnejo se igrati s svinčnikom, hoditi po sobi. V tem 20-minutnem premoru je večja verjetnost, da se počutimo zaspani in se prepuščamo sanjarjenju. Tedaj mnogi ljudje, hoteč ukaniti naravni cikel sproščanja, popijejo kavo, pokadijo cigareto. Kdor je vešč samohipnoze, naj bi te minute izkoristil za sproščanje, tako pa koristi telesu in duhu.«
Kako lahko s hipnozo dosežete terapevtske učinke? Je primerna za vsakogar?
»Ko je kdo hipnotiziran, sledimo naravni poti čustvenega sproščanja možganov. Hipnoterapevtske metode so tako zasnovane, da človek naravno razreši morebitne čustvene travme ali fobije. Ker je trans naravno vsakdanje stanje, ki ga vsi doživljamo – le prepoznamo ga ne, saj smo pod vtisom filmov in odrskih predstav o hipnozi prepričani, da je trans nekaj nenavadnega –, je mogoče hipnotizirati večino ljudi.«
Kako je mogoče doseči samohipnozo? Kdaj je uspešna, kdaj ne?
»Slušatelje poučim, kako naj naravno preidejo v trans in ga izkoristijo. Hipnoterapevt pa lahko v stranki, če to želi, vzpostavi tudi podzavestno sidro ali geslo za takojšnje doseganje transa. Nisem imel še nikogar, ki ga ne bi mogel naučiti samohipnoze, koliko koristi ima od nje, je odvisno od tega, kako redno jo uporablja. Jaz jo vsak dan, s čimer sproti 'počistim podstrešje'.«
V katerih primerih lahko hipnoterapija pomaga?
»V devetih primerih od desetih je za odvajanje od kajenja potrebna le ena terapija pod pogojem, da se je stranka sama odločila tako opustiti razvado – da je k temu ne sili partner, mama ali kdo drug – in je to že poskušala storiti, a ji ni uspelo. Pri hujšanju imam zasnovan svoj program – v njem stranki ne govorim, kaj mora jesti in kako, temveč se osredotočava na podzavestne vzorce in čustva, ki vplivajo na to, da človek vztraja pri vzorcih, zaradi katerih ima težave s telesno težo.«
Kako lahko hipnoterapevt pomaga komu s čustvenimi težavami, če je, denimo, tesnoben?
»Hipnoza sama po sebi sprosti telo in um. Specifične fobije, čustvene odzive strahu ali napade panike je mogoče odpraviti tudi v manj kot 20 minutah. Za tesnobnost in potrtost je potrebnih več terapij, saj gre za bolj zapleten in celovit problem – človek mora spoznati, kako z razmišljanjem in načinom življenja vpliva na takšno razpoloženje.«
Koliko terapij je treba, da bi stranka zaživela polneje, bila srečnejša, uspešnejša?
»Ni naloga hipnoterapevta, da skrbi za srečo stranke. Sreča je zavestna odločitev vsakega človeka in njegova odgovornost, da dela na sebi in se razvija. Hipnoterapevt pomaga pri tem, da mu ponudi pomoč pri premagovanju ovir. Denimo, lahko mu pomaga zmanjšati tremo pred nastopi, a to še vedno pomeni, da mora glasbenik vaditi inštrument, da bo dobro nastopil. Lahko vas postavimo na noge in vam damo bergle, vendar pride čas, ko oporo odvržete in začnete hoditi sami. To je smisel vsakega učenja.
V zgodnji mladosti so mi odpovedale ledvice in pristal sem na dializi. Zaradi bolezni sem bil hudo tesnoben, toda takšno razpoloženje se je končalo šele, ko sem se odločil, da imam dovolj pritoževanja in vsakodnevnega tarnanja. Do takrat ni pomagal noben moder nasvet ne prijateljev ne staršev.«
Ali je pri hipnozi pomembna domišljija?
»Da. Ste se kdaj vprašali, zakaj jo sploh imate? Večina se ni. Kdor ne upravlja domišljije, ta upravlja njega. Če se bojite psov, pajkov, kač, zaprite oči in si predstavljajte to, česar se bojite. Prepričan sem, da bo nekaj velikega tik pred vašimi očmi – strah ima velike oči. Ker podzavest razmišlja v simbolih (metaforah) in čustvih, si razumsko ne moremo ukazati 'Ni me strah' ali 'Sem sproščen'. Spremenimo se, ko čutimo drugače, pri tem pa uporabimo domišljijo. V transu sta domišljija in osredotočenost povečani in nanju lahko povežemo čustvene odzive. Če si mislite: 'Če mislim na nekaj, lahko vplivam na svoje fizično stanje – to ni mogoče,' potem vas vabim, da si nekaj minut predstavljate, da vam gorijo dlani. Kar 98 ljudi od stotih tudi brez hipnoze s takšno predstavo doseže, da se jim roke segrejejo. To je dober zgled, kako domišljija vpliva na telo.«
V katerih primerih je dobro uporabiti hipnoterapijo, v katerih pa samohipnozo?
»Hipnoterapija je najprimernejša za prekinitev neželenih vzorcev in razbremenitev čustvenih napetosti. Večinoma delam z ljudmi, ki se odvajajo od kajenja, hujšajo s hipnozo, ki so depresivni, se bojijo javnega nastopa, imajo fobije in napade panike. Hipnoterapija je primernejša za odpravljanje težav, samohipnoza pa za vsakodnevno sprostitev napetosti in programiranje lastnih novih prepričanj in posodobitve instinktivnega vedenja.«
Kaj bi izpostavili iz svoje hipnoterapevtske prakse?
»Najbolj se mi vtisnejo v spomin primeri težav, za katere ljudje verjamejo, da jih ni mogoče odpraviti, saj jih mučijo večino življenja, potem pa se jih otresejo, na primer dolgoletnih fobij in napadov panike. Spomnim se tudi 17-letnega fanta, ki mu starši sprva niso pustili iti na pouk samohipnoze, ker naj bi bilo to po njihovem nevarno. Pozneje, ko sem se pogovoril z njimi in ko jih je fant nekaj tednov prepričeval, so mu dovolili. Naučil sem ga osnov samohipnoze in sam je odkril še veliko, česar mu sploh nisem pokazal – od tega, kako izklopi dojemanje bolečine, do tega, kako se pospešeno učiti.«
Ljubezen na prvi pogled
Srečanje Denisa Horvatha, našega sobesednika, s hipnozo je bila po njegovih besedah ljubezen na prvi pogled. Po kupu prebranih knjig, lastnih preizkušanjih in srečanjih z zanimivimi ljudmi se je odločil, da bo hipnoterapija njegov poklic, izobraževal se je v Veliki Britaniji. Po opravljeni diplomi je odprl HipnoCenter, kjer zdaj opravlja terapije. Je avtor knjige Pogovorna hipnoza, v kateri je opisal gradnike retoričnih struktur, ki jih uporabljajo hipnotizerji in hipnoterapevti. Pri delu uporablja znanje iz različnih pristopov, kot so psihoterapija, nevrolingvistično programiranje, delo z deli osebnosti... Dela tudi odrske predstave hipnoze. Hipnozo jemlje kot način življenja in osebnega raziskovanja.
