Strah ima čisto zares, dobesedno, velike oči, še posebno, če vas je groza pajkov. Po izsledkih študije ameriških raziskovalcev namreč ljudje, ki trpijo za arahnofobijo, nerazumnim strahom pred temi členonožci, precenjujejo velikost nič hudega slutečih pajkov, ki so jim prekrižali pot. »Če se nekdo boji pajkov in jih vidi večje, kot so v resnici, to lahko še bolj krepi strah pred njimi, tako da jim ga je še težje premagati,« razlaga profesor psihologije z državne univerze v Ohiu Michael Vasey, ki je vodil raziskavo.
Soočiti so se morali s pajki
Takšno pretiravanje je značilno tudi za druge fobije. Raziskave so denimo pokazale, da ljudje, ki se bojijo kač ali injekcijskih igel, precenijo njihovo dolžino, tisti, ki jih je strah višine, pa na oko ocenijo, da je balkon veliko višje od tal, kot je v resnici. Pri fobijah se vse vrti okoli izogibanja viru strahu, razlaga psiholog, a tako dolgo, dokler to počneš, ne moreš spoznati, da nimaš prav, in obtičiš.
Vasey je s sodelavci izbral 57 prostovoljcev, ki jih je pestila arahnofobija, in jih naprosil, naj se v obdobju osmih tednov petkrat soočijo z različnimi pajki. Vsi so spadali v družino ptičjih pajkov (poljudno, a napačno znanih kot tarantele), ki slovijo tako po izjemni velikosti kot po ščetinah – skratka nič kaj prijeten pogled za nekoga, ki ga je strah pajkov. Bili so v nepokritih terarijih, udeleženci raziskave pa so se jim morali tolikanj približati, da so se jih lahko dotaknili z 20-centimetrsko paličico, pozneje pa še s krajšo. Med to zanje nedvomno grozljivo izkušnjo so morali raziskovalcem poročati, kako močno so prestrašeni, in to z ocenami na lestvici od 1 do 100. Ko so bili že stran od členonožcev, so morali še popisati svoje doživetje in morebitne simptome panike, ki so jih prevevali, ter naposled oceniti velikost gomazečih bitij tako, da so na kartico narisali črto, katere dolžina naj bi ustrezala velikosti pajka od sprednjih do zadnjih nožic.
Soočenje (lahko) prežene strah
Pajki, zajeti v raziskavi, so bili v resnici veliki od 2,5 do 15 centimetrov, a izkazalo se je, da večji ko je bil strah med srečanjem, bolj je bila pretirana ocena njihove dolžine. »Odkrili smo, da so nekateri izmed najbolj prestrašenih udeležencev narisali črte, ki so bile kar trikrat daljše od pravih pajkov,« poroča Vasey, »videti je, da strah spreminja zaznavo predmeta, ki se ga bojimo, v tem primeru pajka.« To lahko vodi v začarani krog, saj se pajek zaradi fobije zdi večji, kot je, kar še poveča strah in še dodatno popači zaznavo, da žival zraste še za centimeter ali dva.
A dobra novica je, da so med raziskavo mnogi udeleženci, ki jih je bilo groza pajkov, svoj strah premagali, kar potrjuje staro modrost, da strah najlaže uženemo v kozji rog tako, da se z njim soočimo. To se je zgodilo celo presenetljivo hitro: velika večina pajčjih fobikov je s pomočjo svetovalca, ki je sodeloval v študiji, premagala strah v manj kot dveh urah.