O tem, da si z dolgotrajnim, kroničnim stresom, pa naj ga povzročajo problemi v družini ali službi, spodkopavamo zdravje in načenjamo dušni mir, najbrž ni treba izgubljati besed. Telo nas z nizom simptomov opozarja, da potrebujemo počitek, sprostitev, vprašanje pa je, ali sporočilo zaznamo in ga upoštevamo. Telesne tegobe zaradi kroničnega stresa pogosto odpravimo z zamahom roke in jih pripišemo drugim razlogom, češ samo preutrujen sem, padla mi je raven sladkorja v krvi, najbrž sem kaj slabega pojedel, slabo prenašam spremembo vremena ipd. Simptome tudi lažje spregledamo, ker se spreminjajo – danes nas zagrabi ta, čez nekaj dni drugi, če se že obrnemo na zdravnika, pa ta ne odkrije neke telesne spremembe, ki bi pojasnila težave.
Med telesna svarila kroničnega stresa uvrščamo napetost in bolečine v vratu in vratnih mišicah, glavobol, bolečine vzdolž celotne hrbtenice, občasno obilno znojenje, rahlo napetost oziroma bolečine v prsnem košu, razbijanje srca, prebavne motnje, hladne roke in dlani ali precej vlažne, plitvo sapo, povišan krvni pritisk, prevelik ali premajhen apetit, nenadzorovano pridobivanje ali izgubljanje telesne teže, srbenje brez očitnega razloga, suha usta, zmanjšano telesno odpornost in pogostnost okužb in neprestana utrujenost oziroma občutek, da se nikakor ne moremo dovolj naspati, vstanemo še bolj utrujeni, kot smo legli v posteljo.
Na kronični stres kažejo tudi duševni znaki: imamo kratko vžigalno vrvico, neprestano smo napeti, nataknjeni, razdražljivi, hitro se ujezimo, tare nas nespečnost ali nas mučijo nočne more, težko se miselno zberemo, sumničavi smo, skrbi razvijamo po načelu snežne kepe, torej od ene preidemo k drugi, nato k tretji, dokler nam ni celotno življenje videti kot en velik, nepremostljiv problem, občasno smo tesnobni, brezvoljni, in vse to brez očitnega razloga.
Zagrabite
bika za roge
Kogar muči nekaj od teh telesnih ali duševnih simptomov kroničnega stresa, se mora brez izmotavanja in izgovorov, svetujejo novodobni dušeslovci, soočiti z izvirnim problemom, kajti sicer se bodo težave samo še stopnjevale. Po navadi žal ravnamo drugače, nekako čakamo, da bo problem izzvenel sam po sebi, brez da bi ga rešili, in ker se to ne zgodi, nas k temu, da od težav ne bežimo več, prisili neka akutna težava, najpogosteje zdravstvena.
Vzemimo za primer, da se nikakor ne morete sprostiti zaradi službe. Če je tako, naj bi si odgovorili na nekaj ključnih vprašanj. Najprej, ali hodite v službo zaradi zaslužka? Najbrž, saj je vendar treba plačati položnice itn., mar ne? Ko ste si potrdili, da je to vaša pot za preživljanje, se vprašajte, ali bi lahko dovolj zaslužili z lažjim delom. Če je tako, je rešitev preprosta: dajte odpoved in že jutri začnite služiti denar drugače, predvsem pa lažje. Neumno bi si bilo po nepotrebnem zapletati življenje! Če na obzorju ni lažje alternative, se vprašajte, kaj vam zaslužek omogoča. Imate streho nad glavo, ste siti, oblečeni, imate avto v garaži ... skratka, mogoče ni vse idealno, a pravzaprav vam nič usodnega ne manjka. Sledi vprašanje, ali ste se pripravljeni čemu izmed tega, česar ste zdaj deležni s tem zaslužkom, ki ga imate, odreči, da bi lahko poiskali manj stresno službo.
Bi lahko večje stanovanje zamenjali za manjše, večji avtomobil za manjšega, se odrekli nakupu novih oblačil ipd. Menite, da vam vse, kar ste že dosegli, pripada, za nameček pa še, da vam mora biti takšno življenje postreženo na krožniku? Hm, preverite svojo osebno izkaznico. Če ste starejši od treh desetletij, potem se morate posloviti od otroškega razmišljanja, da vse dobro pade samo z neba. Ima ceno, ki jo morate plačati, vprašanje pa je, ali ste jo pripravljeni poravnati. Če ne, pač zmanjšajte »nakupovalne želje«. Zdaj si nalijte čistega vina: delate za denar, nimate na voljo drugega, lažjega načina, da bi toliko zaslužili, niste se pripravljeni odreči ničemur, kar vam zaslužek omogoča, zavedate se, da ima vse svojo ceno, torej, v čem je sploh problem? Odprite oči. Vse je zelo preprosto. Kar ste si zadali kot Moram narediti, je pravzaprav zapoved, ki ste jo postavili sami, vi ste lahko tisti, ki ta ukaz umakne, nihče drug. Vi ste si naložili pritisk, samo vi ga lahko popustite.
Zleknite se v posteljo
Ko po tem zgledu spremenite svoje stališče do izvirnega problema, ki vam povzroča kronični stres, torej ga ali odpravite ali tako spremenite pogled nanj, da ni več vir stalne napetosti, vam preostane še, da v vsakdanje življenje vključite čim več metod za čim globljo sprostitev. Z njimi boste po eni strani zmanjšali nespečnost in druge simptome strese, zaradi večje sproščenosti pa tudi lažje še bolj popustili primež Moram to in ono, zaradi katerega se prej znajdete v krempljih stresa.
Vsak dan naj bi si vzeli pol ure za telesno, čustveno in miselno sprostitev. Najlažje je, da si kupite zgoščenko z navodili za takšno sproščanje ali pa si jo sami posnamete. Lahko vam kdo tudi bere navodila. Večkrat ko boste vajo naredili, lažje in globlje se boste sprostili, sčasoma ne boste več potrebovali vodstva, saj se boste zmogli sami enako globoko sprostiti.
Vajo globokega sproščanja sklenite s prizorom, v katerega se čim bolj vživite in vas še globlje sprosti. V misli si ga prikličite vselej, ko vas kaj hudo vznemiri |
Predstavljamo navodila za vajo sproščanja, ki si jih lahko posnamete, nato pa predvajate vsakič, ko jo želite narediti. Pazite, da bo vaš glas sproščen, da boste med navodili pustili dovolj premora, ko naj bi naredili, kar se od vas pričakuje. Vajo lahko opravite leže ali sede, pomembno je, da je hrbtenica vzravnana, telesni položaj pa udoben, a vam bo sprva lažje opraviti jo leže. Noge rahlo razširite, roke položite malce proč od telesa z dlanmi navzgor – taka lega olajša sproščanje ramenskih in vratnih mišic.
In še praktično navodilo: »Dihaj globoko in enakomerno, pri vsakem vdihu se trebuh izboči, pri vsakem izdihu se vboči. Pozoren si na to, da dihaš globoko, brez napora, in s trebuhom .... Zapri oči ... za zaprtimi vekami dvigni oči tako, kakor bi hotel videti svoje obrvi, in jih ohrani nekaj trenutkov v tej legi ... zdaj jih spusti v položaj, ki ti najbolj prija ... Dihaj mirno, globoko in enakomerno ... Prisluhni zvokom. Slišiš ptičje žvrgolenje pred oknom ali morda oddaljeni hrup prometa ... Prisluhni zvokom v sobi, kjer si. Slišiš bitje ure, svojega dihanja ... Sprosti se, slišiš zvoke, a z vsakim globokim vdihom in izdihom so ti vse manj pomembni, so zvočna kulisa, ki te ne vznemirja in ne pritegne pozornosti ... Morda čutiš srbež tu ali tam po telesu, občutiš nekakšne energijske tokove po njem, vendar te to ne vznemirja ... Dihaš globoko in enakomerno ... Zdaj sprosti prste na nogah in stopala. Občutiš sprostitev ... Sprostitev se širi, čutiš, kako popuščajo napetosti v gležnjih in višje, v mečih ... Sproščaš noge vse do stegen. Čutiš, kako s popuščanjem napetosti v nogah te vse globlje tonejo v fotelj oziroma posteljo, se kar pogrezajo kot v mehko perje... Sprosti život, vse mišice na trebuhu, hrbtu, prsnem košu ... Sprosti mišice ramen, naj se pogreznejo v posteljo ali fotelj ... Dihaj mirno in enakomerno ... Sprosti levo roko, od prstov na rokah vse do ramen ... Enako sprosti še desno roko ... Čutiš, kako roki počivata ob telesu in se mehko pogrezata v podlago ... Sprosti vratne mišice, napetost v njih popušča, vrat se sproščen pogreza v podlago ... Sprosti mišice na spodnji in zgornji čeljusti, jezik počiva, ni tesno pritisnjen na nebo, zobje niso stisnjeni drug k drugemu ... Sprosti mišice na licih, okoli oči in na čelu ... Sprosti glavo, naj se ta sproščeno pogrezne v podlago ... Dihaj globoko in enakomerno ... Mirno in pozorno 'preglej' telo od nog do glave – če je še katera mišica napeta, jo sprosti ... Povsem si sproščen. Dihaš mirno, globoko in enakomerno ... V misli prikliči sliko, ki te sprošča. Lahko si zamišljaš, da ležiš na trati ali morski obali, kjer koli, samo da ti je prijetno in sproščujoče ... Oživi prizor; čuti božanje sončnih žarkov po koži, sliši morske valove, ptičje petje, zaznaj vonj po cvetočih vrtnicah, kar koli ... Poglobi se v prizor, ki je miren in lep, naužij se ga. Nič ni pomembno, samo to, da sproščeno dihaš in uživaš. Pusti, da čas mineva ... Vtisni si v spomin sliko sprostilnega prizora. Vsakič ko se bo v življenju zgodilo kaj pretresljivega, boš lahko sliko obnovil in podoživel enak spokoj in sproščenost, ki si ju deležen zdaj ... Počasi odpri oči, pretegni se. Vaja je končana.«
Pa še nekaj predlogov, kako se lahko v razmeroma kratkem času sprostite: prepustite se dejavnosti, ki vam je v veselje. Vseeno, ali je to divji ples ob glasbi iz radia, sprehod po parku, ogled risanih filmov za otroke ali gledanje komedij ali kar koli drugega. Pomembno je, da si vzamete čas zase in se vsaj za pol ure vsak dan posvetite nečemu, kar vas veseli in sprošča.