ODTENKI

Simboli nam krojijo sodbe

Objavljeno 15. junij 2012 14.10 | Posodobljeno 15. junij 2012 14.12 | Piše: T. K.

Ko za nekoga rečemo, da svet vidi le črno-belo, navadno mislimo, da ga razume le v skrajnostih, ne vidi pa vmesnih odtenkov.

Ko zremo kaj črno-belega, tudi črke na papirju, okrepimo naravno nagnjenost k strpnosti ali nepopustljivosti.

Znanstveniki odkrivajo, da ta metafora drži veliko bolj dobesedno, kot bi si mislili. Po izsledkih vrste preizkusov Simone Schnall, psihologinje s slovite univerze Cambridge, namreč črno-belo ozadje med branjem vpliva tudi na naše takšno razsojanje vsebine, ki jo beremo. Tudi druge raziskave kažejo, da simboli vplivajo na naše vedenje. Več študij je denimo pokazalo, da telesno čistočo samodejno povezujemo z moralnostjo.

Vpliv črno-belega ozadja

V prvem preizkusu so Schnallova in kolegi naprosili 111 prostovoljcev, naj na spletu preberejo izmišljeno zgodbo o Heinzu, moškem, ki je bil prisiljen krasti zdravila za ženo – ta je bolehala za rakom –, ker si jih ni mogel privoščiti. Po branju so morali oceniti, kako moralno ali nemoralno se jim zdi njegovo vedenje. Treba je še povedati, da so imeli nekateri izmed njih zgodbo, ki so jo brali z zaslona, obkroženo s črno-belo šahovnico, drugi s sivo obrobo, tretji pa z rumeno-modro šahovnico. Pokazalo se je, da so v povprečju skrajnejše ocene (bodisi za nemoralnost bodisi za moralnost) dajali tisti, ki so zgodbo brali ob črno-belem ozadju, med drugima dvema skupinama pa ni bilo opaznih razlik. »Sodbe ljudi so bile bolj polarizirane ob črno-beli šahovnici za ozadje, ki je bila sama po sebi nepomembna,« je povedala Schnallova. V naslednjem preizkusu so uporabili enaka ozadja in novim 130 prostovoljcem zastavljali vprašanja o moralnosti oziroma nemoralnosti določenih vedenj, kot je denimo kajenje. Znova se je pokazalo, da so bila njihova mnenja močnejša v to ali ono stran, kadar so na vprašanja odgovarjali ob črno-belem ozadju. Samo ozadje nas ne naredi bolj strpne ali nepopustljive, marveč okrepi našo naravno nagnjenost bodisi k enemu bodisi k drugemu pri trenutnem presojanju, meni psihologinja.

Vizualno neravnotežje

Prav tako zanimiv je naslednji eksperiment, v katerem so preverjali še eno metaforo, namreč tehtnico pravičnosti. Udeležence so povprašali o poštenosti določenih vedenj. Eno vprašanje je na primer povzemalo zgodbo o športniku, ki je daroval kri za raziskave in mu je bila obljubljena anonimnost. A v njegovi krvi so našli prepovedano poživilo in mu prepovedali nastopanje. Prostovoljci so morali oceniti, kako poštena se jim je zdela kazen. Trik je bil v tem, da je bilo besedilo z vprašanjem v nekaterih primerih nekoliko zamaknjeno, tako da besede niso bile povsem vzporedne. Izkazalo se je, da so imeli tisti, ki so brali nagnjeno besedilo, močnejše sodbe bodisi za bodisi proti. Vizualno neravnotežje prav tako sili v sodbe, ki se bolj nagibajo na eno ali drugo stran, domnevajo raziskovalci.

Deli s prijatelji