Po ljudskem izročilu je bila sekira, podobno kakor drugi uporabni predmeti z bolj ali manj ostrim rezilom, med njimi nož, srp in kosa, naravno varovalo pred nečistimi silami oziroma boleznimi. Pogosto so jo kot nanizane predmete uporabljali v čarnih zdravilnih obredih in nasploh ritualih, namenjenih varovanju in obrambi pred vsem slabim.
Ko so govedo in drobnico spomladi prvič gnali na pašo, so imeli navado živalim na pot položiti sekiro, da so morale stopati čez njo. To naj bi jih obvarovalo pred tatovi, čarnimi uroki, zaradi katerih bi krave začele dajati kri, ne mleka, živali se ne bi dobro plodile ipd. Ruski pastirji so iz istega razloga kdaj pa kdaj, ko so posumili, da bi kaj hotelo škoditi čredi ali ji že škodi, s sekiro v roki hodili okoli nje in tako preganjali zlo.
Med tako imenovanimi volčjimi dnevi so v Bolgariji zabadali sekire v drevo, da jim volkovi ne bi delali škode. V Poljesju so jo položili na prag, da vampirji ne bi mogli vstopiti v hišo, Ukrajinci in zahodni Slovani pa so jo z drugimi železnimi predmeti vred dali pod posteljo porodnice ali pod zibko novorojenčka, da bi ju varovali pred uroki in zlimi duhovi.
Zraven žita, ki je po spravilu ostalo zunaj skednja, so Srbi postavili sekiro, ki naj bi ga varovala pred nočnimi demoni. V svatovskem običaju v Karpatih je vodja obreda s sekiro navzkriž udaril v podboje vrat, preden je v hišo popeljal ženina in nevesto, da bi izničil morebitne uroke. Da bi hudobni vodenjak človeka pustil pri miru, mora ta na glas omeniti sekiro ali kateri drugi ostri predmet, so bili prepričani v Rusiji.
Srbi so z njo simbolno presekali nevihtni oblak, da bi preprečili ali ustavili točo: odnesli so jo na dvorišče, jo obrnili z ostrim delom navzgor, jo zabadali v zemljo ali z njo preteče zamahovali proti oblakom. Da bi zavarovali novorojenčka pred zlimi silami, so mu izdelali nekakšen amulet v obliki sekire, slečena oče in mama sta mu jo naredila v popolni tišini opolnoči v noči na soboto. Otrok, ki je dobil tak amulet, ga je moral nositi vse življenje, pred vsem hudim ga je varoval do konca njegovih dni.
Za zdravje in moč
Ker je sekira narejena iz železa, naj bi služila v čarne namene ter človeku prinesla zdravje in moč. Preden so se za novo leto odpravili spat, so si k postelji položili sekiro, zjutraj pa stopili nanjo, da bi imeli vse leto čvrste in zdrave noge. Da bi se rana na nogi hitreje zacelila, so si Čehi pod nogo položili sekiro. Ko so na veliki petek zjutraj vstali, so takoj bosi stopili na njo. V Srbiji so ženskam tik pred porodom dali piti vodo, ki so jo prej prelili čez ostri del sekire, da bi lažje rodile. V Poljesju so takoj ko so iz hiše odnesli pokojnika, čez prag vrgli sekiro, da bi preživeli domači ostali zdravi oziroma da pri tej hiši v bližnji prihodnosti nihče več ne bi izpustil duše.
V ljudskih vražah je sekira ponazarjala moško načelo. Če sta hotela mož in žena v Belorusiji spočeti moškega potomca, sta si k vzglavju dala sekiro, če deklico, pa srp. Vzhodni Slovani so popkovino novorojenega dečka prerezali s sekiro. Imeli so tudi navado, da so pred začetkom setve sekiro zabodli v zemljo, kar naj bi jim zagotavljalo dobro letino.
V Bolgariji so njeno ostrino povezovali z ostrimi zobmi glodavcev in plenilcev, zato se na prvi dan posta ni bilo dovoljeno dotikati rezila sekire in drugih ostrih predmetov, da polja ne bi napadli škodljivci.
Obredne sekirice
V ukrajinskih Karpatih in na vzhodu Slovaške so poznali tudi obredne sekirice, ki so ponazarjale oblast in čarno moč najstarejšega pastirja v vasi.