Vsak človek ima edinstveno energijsko polje okoli telesa, avro, ki odseva njegovo trenutno stanje na telesni, čustveni, miselni in duhovni ravni. Če se slabo počutimo, smo bolni, čustveno vznemirjeni, gojimo negativne miselne in vedenjske vzorce, je naša avra šibkejša, energijski pretok v njej pa moten. Zdravilcem se to med drugim odkrije tako, da energijski ovoj sega le malo proč od telesa, je neenakomeren, recimo, če je kdo zelo zaskrbljen, ima okoli glave veliko več energije kot okoli drugih delov telesa, povrhu v avri ne prevladujejo sijoče mavrične barve, ampak temačne od sivih do rjavih odtenkov. Ko smo dobro razpoloženi in kar pokamo od zdravja, je avra močna, velika, lahko seže tudi več metrov od telesa, in svetla. Prav taka je potrebna, če se želimo obvarovati pred negativnimi vplivi, ki nas izčrpavajo in iz nas izsesavajo življenjsko energijo.
Ljudje z močno, pozitivno avro imajo naravno, prijetno energijo, ki druge spontano privlači. Vsi želijo biti v njihovi družbi, običajno so uspešni pri vsem, česar se lotijo, če potrebujejo pomoč, je vedno kdo, ki jim stoji ob strani. Ravno nasprotno velja za ljudi, katerih avra je že pošteno načeta in šibka. Ni nujno, da imajo ti ljudje slabe, hudobne namene, čeprav lahko drži tudi to, zanesljivo pa so tako globoko zabredli v negativno čustvovanje in mišljenje, da lahko življenjsko moč – vsak se lahko povsem nezavedno pač bojuje za svoj obstoj in življenjsko energijo – samo (še) jemljejo, so torej energijski paraziti.
Avra je takšna, kakršen je človek. Če je klena, to pomeni, da jo je njen nosilec ustvaril s pozitivnimi čustvenimi, miselnimi in vedenjskimi vzorci, to pa se kaže tudi kot čilost telesa. Močna avra je znamenje čustveno zrelih, duševno trdnih in modrih ljudi. Šibka pa, da je človek nagnjen k negativnim čustvenim, miselnim in vedenjskim vzorcem, v njem so potlačena in nerazrešena čustva, lahko se vrti v krogu samopomilovanja in besa nad vsem in vsemi, nenehno tarna, moleduje za sočutje, z obtožujočim prstom kaže na druge, a se ni pripravljen odvrniti od samouničevalnih čustev, misli in vedenja. Lahko zdrsne v škodljive življenjske navade, postane zasvojen s katero snovjo, kar pa ga še dodatno ošibi. Če se korenito ne spremeni, je čedalje bolj dovzeten za odklonsko čustvovanje, mišljenje in vedenje – lahko postane prav nasilen, se začne pečati s kriminalnimi dejavnostmi ipd.
Nalezljivost negativnosti
Človek s šibko oziroma neuravnovešeno avro je vse prej kakor nemočen. Njegovi oblaki teme, ki so plod negativnega čustvovanja in mišljenja, lahko segajo daleč proč od telesa, v stiku z njimi pa se jih lahko nalezemo. Resnici na ljubo se ne moremo, če smo zelo trdni, a bodimo življenjski, vsi imamo šibkosti, in tudi če so te še tako neznatne, povrhu pa se jih niti ne zavedamo, z njimi odpremo vrata, da v nas, v našo avro, lahko vstopi še več tujih. Vidci proces tako opisujejo: oblak temne energije stegne jezik proti avri sočloveka, poišče šibko točko, nato pa vstopi vanj in ga lahko, odvisno do (ne)moči sočlovekove avre, tudi prav preplavi, zdaj ima problem oni drugi.
Takšen ples energij oni drugi občuti kot nenadni padec energije, je utrujen, izčrpan, hkrati pa se v njem začnejo krepiti negativni čustveni in miselni vzorci. Namesto da bi se ubranil negativnostim, je nekaj tujih sprejel, nato pa te v sebi še stopnjeval. Zdaj lahko morebiti on, če se »napadu« ni zmogel ubraniti z notranjo močjo, postane sejalec in netilec slabega. Povedano drugače: nekdo v družbi začne netiti jezo, je zelo kritizerski, vsevprek obsoja, kaj kdo dela narobe (on, seve, prav nič), seje strah, da se bo iz tega izcimilo kaj zelo hudega za vse prisotne, naposled je vsa družba čedalje bolj jezna, nato pa zamorjena.
Ljudje z močno in svetlo obarvano avro se veliko bolje spoprijemajo z negativnimi vplivi. Krepko telesno in duševno zdravje je močno varstvo proti vsem napadom. Bolj ko smo pozitivno naravnani, bolj se zmoremo zaščititi pred njimi. A seveda se ne moremo zgolj en dan odločiti, da bomo od zdaj na življenje gledali zelo drugače in nemudoma ne bomo več popuščali strahovom in skrbem, vsako svoje čustvo, misel in dejanje pa utemeljili na brezpogojni ljubezni do sebe in drugih. Gre za dolgotrajni proces, pot, učenje, ki zahteva veliko vztrajnosti in odločnosti. Dokler ne pridemo do tja, si lahko pomagamo z več metodami, ki nam pomagajo od sebe nemudoma odbiti negativnost, čeprav je v nas še vedno seme taiste in smo torej zanjo dojemljivi.
Zavarujte se
Najprej in predvsem naj bi se naučili uporabljati svojo notranjo modrost, ji zaupati in se ravnati po njej. Vzemimo za zgled, da ste se zapletli v pogovor z nekom, pri tem pa čutite močno nelagodje, morda celo vozličavo napetost v trebuhu. Občutki vas opozarjajo, da ste v družbi človeka, ki na vas nima dobrega vpliva – pred njim se nemudoma zavarujte s telesno gesto in držo, o tem več v nadaljevanju – ali se preprosto umaknite. Zelo bodite pozorni na to, da ne sklepate prehitro. Naučite se ločiti med notranjim glasom in čustvi. Lahko da se v družbi nekoga slabo počutite, ker vam zaradi vaših predstav, o njem ste slišali samo slabo, pač ni všeč. Ne dovolite čustvom, da zameglijo vašo presojo.
Negujte se, krepite svoje bitje na telesni, čustveni, miselni in duhovni ravni z zdravimi življenjskimi navadami (zdrava prehrana, redna telesna vadba, ogibanje tobaku in drugi zasvojenosti), utrjevanjem v pozitivnem čustvovanju in mišljenju, z urjenjem v budnosti (meditirajte, naučite se umirjati duha s katero drugo metodo, ki vam je ljubša), predvsem pa z osredotočanjem na sedanjost, zdaj in tukaj, brez vdajanja skrbem o prihodnosti ali obžalovanju o preteklosti.
Delujte preventivno: če se ne čutite posebno močne, se ognite razmeram in ljudem, pod vplivom katerih, tako so vas naučile izkušnje, popustite in se vdate negativnemu čustvovanju in mišljenju, izpostavite pa se razmeram in ljudem, ki vam, znova se oprite na izkušnje, izboljšujejo razpoloženje in počutje. Pojdite na sprehod v neokrnjeno naravo, počnite nekaj, kar vam je v veselje in vas izpolnjuje.
Prva pomoč v okoliščinah, ko ste izpostavljeni ljudem, ki vas izčrpujejo, pa je varovanje sebe (avre) s telesno držo in gesto. Seveda ni naključje, da ju večina tako ali tako spontano uporablja – vstop tujega v svojo avro preprečite s prekrižanjem nog in rok. Če ne želite, da je takšno varstvo preočitno, preprosto primaknite stopali drugo k drugemu tako, da se stikata, konice prstov levice pa staknite s konicami prstov desnice, kot da o nečem globoko razmišljate. Nato se brez slabe vesti umaknite in poskrbite za to, da se čim prej spet okrepite z že omenjenimi dejavnostmi.