Če želite uresničiti sanje, odstirajo novodobni dušeslovci, se morate naučiti razbliniti svoje dvome in strahove, se kosati z baje dobronamernimi pomisleki drugih, ki vas odvračajo od njih, želeč vam prihraniti razočaranje, predvsem pa se naučiti biti zvesti sebi in zavezani svoji poti, saj vendar veste, kdo ste in kam ste namenjeni – Svetujejo, kako vam bo lažje vztrajati, tudi s pomočjo vizualizacije.
Kaj storite, ko imate velike načrte, vsi okoli vas pa vam prigovarjajo, da se vendar umirite, nehate sanjati pri belem dnevu in si postavite dostopnejše cilje? Kaj naj naredite, ko vam v vaše dobro svetujejo, da vendar vzemite pamet v roke in uberite bolj običajne, že utečene poti? Zmorete glasove preslišati in se ne zmeniti zanje?
Če želite uresničiti sanje, odstirajo novodobni dušeslovci, se morate naučiti vztrajati tudi, ko vas poskušajo od tega odvrniti. Ni druge poti. Vedno se namreč najde kdo, ki pravi, da nekaj ni mogoče oziroma da je bolje, če tega niti ne poskusite. Toda ne popustite, kajti sicer boste vselej zgolj sanjali, kako bo nekega dne vse drugače, iz dneva v dan pa boste živeli neizpolnjujoče. V nadaljevanju povzemamo nekaj nasvetov dušeslovcev, kako ne le gojiti sanje, ampak jih tudi uresničiti.
Spoprimite se z dvomi
Če so veliki načrti pravi, ne muha enodnevnica – hotel bi biti vrhunski kuhar, ne znam pa speči niti jajca na oko niti me ne veseli ubiti jajca –, torej z vsem svojim bitjem čutite, da je to to, hkrati pa se zavedate, da boste morali v izpolnitev vložiti precej svojega časa in truda ter ste to tudi voljni storiti, se vam bodo na začetku poti še vedno pojavili dvomi, ali je to vaša prava pot. Ne zanikajte in ne potlačite jih, ampak jih vzemite kot spodbudo, da razčlenite, kako stvarno izpolnljive so vaše sanje. Vendarle prehitevate in se zaletavate?
Toda če so poglavitni razlogi za opustitev dosegljivih načrtov strah, da vam ne bo uspelo, in dvomi vase, ne pa nepremostljiva objektivna ovira, potem morate bojazen in dvom pregnati. Če ju ne boste, bosta namreč prej ali slej kakor črva navrtala luknje globoko v vašo podzavest in srce, zaradi česar se ne boste zmogli povsem posvetiti uresničevanju sanj, ampak zmeraj znova z nekim zadržkom, ki ga boste opravičevali s tem, da ste vendar previdni, to pa tudi pomeni, da ne boste dali od sebe največ, kar zmorete.
Izvirni dvom in strah, če niste opravili z njima, se bosta oglasila, ko se boste znašli na večjem življenjskem križpotju. Recimo, naj se preselim k staršem in sprejmem začasno delo tu ali tam ali vendar tvegam, se preselim v tujino in si v belem svetu najdem službo svojih sanj? Če vaše srce ni prosto dvoma in strahu, se pri takšni in podobni izbiri bržkone ne boste ravnali po tem, kdo ste in kaj želite postati, ampak po tem, kaj drugi pričakujejo od vas, kdo ste, in kakšni oni želijo, da postanete.
Zaradi izvirnega dvoma ljudje vztrajajo v službah, ki jih sovražijo, saj se bojijo dati odpoved in služiti kruh z nečim, kar hočejo delati. Vsled njega lahko kdo vztraja v razmerju, v katerem ga partner zlorablja, ker ne verjame, da si zasluži drugačnega.
Dvomi so zahrbtni in vse prej kot lahko jih je razbliniti. Najprej jih morate ozavestiti, kajti njihova moč se navadno stopnjuje prav vsled tega, ker so zakopani globoko v podzavesti in se sploh ne zavedate, kako močno vas imajo v oblasti. Najprej morate vedeti, da si sploh prigovarjate v glavi, da tega res ne zmorete.
Ko dvome izbezate na površje, jih poteptajte. Dobesedno. Vizualizirajte jih, zamislite si, da so ostudni ščurki ali katero drugo bitje, ki ga zlahka zmečkate, tako da stopite nanj. Pustite svoji volji, da vas vodi, kako naj jih uničite. Lahko jih v notranji predstavi sežgete na grmadi, vržete v vulkansko žrelo, kar koli, samo uničite jih.
Naslednji korak je enako pomemben: mesto, kjer je bil prej dvom, zapolnite s pozitivno predstavo. Recite si To zmorem, lahko se izstrelim do zvezd v tej zadevi. Tudi to pozitivno mišljenje čim bolj utrdite z vizualizacijo oziroma predstavo. Lahko se vidite kot superjunaka, ki poleti cilju naproti.
V človekovi naravi je, da se mu utrinjajo dvomi. To pomeni, da z njimi ne morete opraviti enkrat za vselej, kajti zmeraj se bodo pojavljali novi. Opisane vaje torej storite večkrat, po možnosti vsaj enkrat na teden – najprej ozavestite, kateri vas prav zdaj grizejo, jih uničite in prostor, ki je za njimi nastal, zapolnite s pozitivnimi predstavami.
Spoprimite se z omalovaževalci
Ko porazite dvome (vase), se naučite shajati tudi z ljudmi, ki vam mečejo polena pod noge, posebno onimi, ki to počnejo z dobrimi nameni za vaše dobro, češ, odvračajo vas od sanj, ker vam hočejo prihraniti težave in razočaranje. Saj veste, to so tudi prijatelji, sorodniki in drugi, ki vam svetujejo, da pozabite na sanje, saj je vendar vrabec v roki boljši od goloba na strehi.
Morate se naučiti spoprijemati z njimi kot s svojimi dvomi, kajti nasveti te vrste pravzaprav podpihujejo razvijanje vaših dvomov. Mirno prisluhnite, ko pa boste sami s seboj, proučite njihovo ključno misel. Se vse vrti okoli Ni mogoče, ker potem ti ne boš takšen, kakršen bi jaz hotel, da si? Če je tako, misel brez slabe vesti v svoji glavi spremenite v že omenjenega žužka in ga uničite ter nadomestite s pozitivno predstavo, da je mogoče, kajti jaz sem in bom takšen, kot hočem biti. Vajo ponavljajte sproti in tolikokrat, kot je treba, sčasoma boste spoznali, da se boste v odnosu do nekoga spremenili. Že sproti mu boste zmogli mirno povedati v obraz, da verjamete vase in v svojo pot.
Če vas kdo nenehno omalovažuje, tudi skrbeče in ljubeče, češ, nikar ne sili v težave, je morda edina prava pot, da se poslovite od njega. To zveni grobo, in vendar, če se boste še družili z njim (njo), boste več moči, časa, truda porabili za to, da ga utišate, kot pa za uresničitev svojih ciljev. Škoda. Skrbno izbirajte prijatelje. Obdajte se z ljudmi, ki so tudi sami na poti izpolnitve svojih sanj, lažje vam bo, saj boste drug drugemu v oporo.
Skočite v vodo
Opravili ste s svojimi dvomi, tudi z dvomljivci, imate prosto pot do izpolnitve sanj, in potem vas iznenada zagrabi strah pred odločilnim prvim korakom. Vsem skrbnim načrtom navkljub zamrznete.
Lahko se vrnete na začetek, znova postanete lutka v rokah svojih (in tujih) strahov in dvomov. Lahko pa se spodbudite h koraku tako, da se najprej opomnite, kako je bilo, ko ste kdaj podobno zamrznili, potem pa šli naprej in ste si bili za to hvaležni. Recimo, s prijatelji ste bili ob jezeru, hoteli ste plavati do boje sredi njega. Ker je bila voda mrzla, vam je bilo do plavanja in vam ni bilo. Ste čakali, da vas je kdo prijel za roko in peljal v vodo, vas kdo s silo vrgel vanjo? Ste se vrgli vanjo ali ste šli prav počasi? Najbrž ste prvo minuto lovili sapo, potem pa vam je bilo prijetno, občutek zmagoslavja, ko ste plavali do boje in nazaj, pa je bil najbrž zelo prijeten.
Sanj ne boste dosegli, če v nedogled čakate na pravi trenutek. Najprej je treba v mrzlo vodo, počasi ali na hitro, vseeno, se privaditi na osvežilno hladnost in plavati naprej. Ni druge poti. Prav je, da načrtujete in da naposled stopite na pot svojih načrtov.
Ostanite motivirani
Naravno je, da na poti do cilja naletite na nepredvidljive ovire, ki vam lahko vzamejo pogum in voljo vztrajati. Če bi motivacijo predstavili z risbo, ne bi bila črta, ki se samo strmo vzpenja, ampak vijuga, kot hribčki in doline, malo gor in malo dol. Naravno je, da kdaj pade. In tedaj se lahko vrnete na začetek, obupate in date prav vsem omalovaževalcem, lahko pa ostanete zvesti sebi in zavezani poti, a to je mogoče le, če si povrnete motiviranost.
Prvi korak k temu je, da imate v mislih končni cilj. Opomnite se, zakaj ste sploh stopili na to pot, kaj želite doseči, kdo postati. Ostanite zbrani, morda boste naredili ovinek, da obhodite oviro, toda še vedno vztrajajte. Ko ubirate daljšo, a edino možno pot, večkrat preverite cilj. Še veste, kam ste se namenili? Nič ni narobe, če med potjo ene sanje zamenjate z drugimi, ker ste pač sproti odkrili, da je to za vas prav, toda to storite zavestno, ne pa ker sprejemate kompromisno manjše zlo. Ognite se skušnjavi, da bi se zadovoljili z manj zdaj, ker vam je uplahnila volja doseči več čez nekaj časa. Ključno je, da se zavedate, kam greste in zakaj. Da ste zvesti sebi in se zavežete, da sledite svojemu notranjemu koprnenju.
Ko vam volja uplahne, si lahko pomagate tudi tako, da se nalezete moči in navdiha od koga drugega. Kdo pred vami je opravil podobno pot? Kaj vse je naredil do cilja? Berite življenjepise pionirjev, velikih ljudi, družite se z njimi. Najdite navdih, kjer koli ga lahko. Predvsem pa se ne pozabite ozreti čez ramo na pot, ki ste jo že prehodili. Naj ste premagali še tako neznatni kos poti, to cenite in se za to tudi nagradite. Zavedajte se, da ste na poti. Znova si lahko pomagate s primero s katero vašo življenjsko izkušnjo, ko vam je bil cilj, ki ste ga naposled dosegli, na začetku ali nekje na sredi videti zelo oddaljeni. Vzpeli ste se na goro, toda do vrha ste morali narediti brezštev korakov, mar ne? Nobeden ni bil večji od drugega, niste prehitevali, ampak ste morali hoditi, nogo pred nogo, in tako je tudi na poti do izpolnitve vaših sanj. Vsak korak šteje, nikar ne pozabite tega, veselite se, ker ste ga zmogli, to vam bo vlilo moč in voljo za naslednjega.
