Dekleta so z roso, ki so jo nabrale tako, da so rute vlekle po mokri travi, nato pa jih ožele, lajšale glavobole, čarale za ženina in se zaljšale. Živino so kdaj gnali na rosno pašo, da bi bila čila in bi se dobro plodila.
Po ljudskem izročilu je rosa sicer naravni pojav, toda njen izvir je bajeslovni. Po srbskem jo sejejo zvezde, po ukrajinskem pada z Venere, na Poljskem in v Belorusiji so govorili, da pada z neba, po bolgarskem izročilu jo čez noč po polju raztresejo vile in rusalke, ponekod pa so verjeli, da je rosa znoj matere zemlje. Bolgari so menili, da se z mlekom in roso hrani zmaj, Belorusi pa, da se iz nje porodijo obadi. Po njej so napovedovali vreme, za obilno so ponekod pravili, da naznanja sončne dni, Črnogorci pa so si po takšni obetali deževne.
Čebelam da med, kravam mleko
Pogosto ji pravijo božja rosa, pripisujejo ji tudi zdravilne in čarne lastnosti. Čebele naj bi obdarila z medom, krave z obilo mleka, ljudem pa zagotavljala zdravje. Posebno dobrodejna naj bi bila ob praznikih, na primer na jurjevo, ob kresu in ob binkoštih. Bolgari so se na jurjevo valjali po rosni travi, da bi bili čili in zdravi, ob sončnem vzhodu so moški goli tekli čez travnik ali po mladih ozimnih posevkih, da ne bi zboleli, dekleta pa, da bi bila varna pred rusalkami. Na to jutro so na rosne travnike in polja gnali tudi živino – da bi bila zdrava in bi se dobro plodila. Slovenci so se na kresno jutro umivali z roso ali bosi hodili po rosnem travniku, da bi bili mladostni in kleni.
Tudi Rusi so verjeli, da jim rosa ob kresu prinaša plodnost. Ko se je krava otelila, so jo čistili z brezovimi metlicami, ki so jih naredili na dan svetega Janeza in jih pustili mehčati na praznični rosi. Po kresu so pustili mleko v šupi, dokler niso minile »tri rose«, da bi krave imele več mleka. Dekleta iz okolice Moskve so na ta praznik že zjutraj vzela čiste brisače, jih vlekla po polju ali travniku in ožela roso, ki so jo zbrala, v steklenico, da bi jo pozneje uporabila za lajšanje glavobola. V Srbiji so dekleta to jutro »obirala« roso, ki so jo uporabila v ljubezenskem čaranju; z žitnih polj so jo posnele z rutami, vsaka pa je doma z njo zamesila majhen okrogel hlebec iz pšenične moke in z luknjo na sredini. Skozi to odprtino je morala pogledati v sonce, potem pa na izbranca, da bi jo prosil za roko.
Umivanje v rosi z njive
Slovenci so posebno moč pripisali binkoštni rosi, ki so jo v Prekmurju zbirali v posodo za molžo mleka, v drugih krajih pa so navsezgodaj gnali živino na prosto, da bi se pasla na rosnih travnikih. Dekleta so se umivala v rosi z njive, kjer je rasla rž, pšenica ali oves, da bi bile lepe, ne bi imele peg na licih, bi imele bujne lase, jih ne bi bolele oči ipd. Zato so morale zelo zgodaj vstati, da bi prehitele čarovnice, ki prihajajo zbirat roso za svoje čaranje. Ko so se umivale z roso, so govorile: »O, ti sladka rosica!« V Savinjski dolini so se dekleta trudila umivati z roso, ko so cerkveni zvonovi klicali ljudi k maši, in to na kraju, kjer se slišijo zvonovi treh cerkva. Umivanje z roso so pogosto svetovali tistemu, ki se je pripravljal na zdravljenje z bajanjem, vedeževanjem ali za druge čarne obrede, saj naj bi to zagotavljalo uspeh. Iz binkoštne rose so slovenske gospodinje naredile kvašo, ki so jo imele vse leto, Bolgari pa so kisali mleko z roso, ki so jo nabrali ob kresu.
Jemanje mleka
Pri čaranju z roso so tujim kravam lahko odvzeli mleko. Slovenske čarovnice so zgodaj zjutraj na jurjevo vlekle po rosni travi platno in vanj ujele roso. Krave, ki so se pasle na njej, so v tistem letu izgubile mleko, prešlo pa je na krave čarovnic. Na Štajerskem so verjeli, da to počnejo na binkošti: pastirji so tega dne vstali pred svitom, da bi preprečili to početje čarovnic. Kmetje so se bali, da bi čarovnice zbrale roso z žitnih polj, ker se takšno žito ne bi dalo dobro zmleti in ne bi nasitilo živine.
Tudi pri vzhodnih Slovanih so lahko čarovnice ob kresu odvzele mleko tujim kravam. Beloruske čarovnice so roso zbrale z ruto, robcem, prtom ali uzdo, to potem obesile v svojem hlevu in takrat naj bi začelo iz njih teči mleko. Zato so kmetje krave pokrivali s platnom, ki so ga namočili v rosi.
Ponekod so verjeli, da je rosa lahko živalim tudi nevarna. Pogin živine ali pojav hude bolezni so v Rusiji pripisali škodljivi rosi, po prepričanju poljskih kmetov pa rosa na jurjevo škoduje kokošim, ker sproži predčasno nesenje jajc, zato kokoši in drugih živali na ta dan niso pustili na prosto, dokler se rosa ni razblinila. Slovenci so se bali rose na praznik svetega Vida, ker naj bi zaradi nje umirali celo ljudje.
