Po stari ljudski modrosti človeku, ki zgodaj vstaja, kruh ostaja. Kanadski znanstveniki so to resnico še dopolnili. Po izsledkih njihove raziskave so namreč ljudje, ki že na večer ležejo v posteljo, zlezejo pa iz nje zarana, srečnejši od onih, ki bedijo dolgo v noč in tudi vstanejo pozno.
V študijo je bilo vključenih več kot sedemsto ljudi vseh starosti. Raziskovalce je zanimalo, kako ocenjujejo svoje duševno in telesno zdravje ter kateri je njihov najljubši del dneva. Izkazalo se je, da so jutranji ljudje veliko bolj srečni in zdravi kot ponočnjaki oziroma vsaj sami sebe tako vidijo. Psihologinja Renee Biss pojasnjuje, da k takemu dojemanju prispeva tudi splošni družbeni urnik, ki je bolj naklonjen ljubiteljem zgodnjega vstajanja. Redki si namreč lahko sami določajo delovnik, večina se na delo odpravlja ob sedmi uri, domov pa se vrača po četrti popoldne.
Da je dan dobro loviti ob sončnem vzhodu, potrjujejo tudi ugotovitve Christopherja Randla. Izsledki njegove raziskave kažejo, da so jutranje osebe veliko bolj prizadevne, iznajdljive in podjetne kot nočni ptiči. V šoli se bolje odrežejo, imajo boljše ocene, zaradi česar se jim uspe vpisati na zahtevnejše študijske programe, posledično so tudi njihove zaposlitvene možnosti večje. Ljubitelji ranih ur ne čakajo na težave, temveč jih poskušajo predvideti in se na njih pripraviti, a jih tudi, če se le da, preprečiti.
Ponočnjaki, ki si ne morejo sami določati delovnega časa, nenehno trpijo za pomanjkanjem spanja. To tudi pomeni, da se težje osredotočijo na naloge, prej naredijo napake in imajo težave s spominom. Zato ne preseneča, da poskuša mnogo ljudi med koncem tedna nadoknaditi zamujene spalne ure. Za nočne ptice ne velja le, da se običajno slabše izkažejo na delovnem mestu kot jutranje osebe, temveč na račun svojega življenjskega sloga dobršen del prostega časa prespijo. Psihologinja Karolin Roeser je odkrila, da imajo ljubitelji nočnih ur tudi več težav z delovanjem srca, imajo slabši spanec, več kadijo in so manj telesno dejavni kot rani vstajalci. So manj čustveno stabilni in se težje spoprijemajo s stresom oziroma davek zanj pogosteje poravnajo s pešanjem zdravja.
Jutranjim ljudem so skupne določene osebnostne lastnosti, kot so optimizem, duševna uravnovešenost, vestnost in natančnost. In čeprav naj bi jo ponočnjaki bolje odnesli na področju ustvarjalnosti, pa je tudi večja verjetnost, da so črnogledi, prav tako so dojemljivejši za tesnobo in depresijo.
Več študij na drugem koncu kaže tudi, da ponočnjaki prespane jutranje ure nadoknadijo s pametjo in tako ulovijo jutranjike. So bolj družabni ter imajo boljši smisel za humor kot zadnji. Je pač tako, da imajo nekateri ljudje največ delovnega zagona in ustvarjalnih zamisli zjutraj, drugi popoldne, nekateri pa se »zbudijo« šele ob sončnem zahodu. Prav je, da vsak spoštuje svojo uro, če mu ta seveda ustreza, a dejstva govorijo, da je rana ura res zlata, saj ima zgodnje vstajanje toliko dobrodejnih učinkov, da prepričajo tudi največje dvomljivce.
To so spoznali številni znani in uspešni ljudje, ki so kovali zgodovino. Benjamin Franklin, ameriški politik in izumitelj, je vsako jutro vstal ob petih, da se je pripravil in naredil načrt za nov dan. Podobno je počel filozof Immanuel Kant, ki si je zjutraj najprej privoščil skodelico čaja, nato pokadil pipo in meditiral. Pisatelj Ernest Hemingway je dejal, da mu zjutraj besede najbolj stečejo na papir.
Laura Vanderkam, avtorica knjige What The Most Successful People Do Before Breakfast (Kaj uspešneži storijo pred zajtrkom) je odkrila, da se uspešni ljudje pomembnih zadev lotijo že navsezgodaj. Da bi bili pri tem kar se da učinkoviti, Vanderkamova svetuje, da si že zvečer naredite seznam stvari, ki jih morate opraviti naslednji dan. Presodite, katera naloga je najbolj nujna, razvrstite jih po pomembnosti in spoštujte načrt. Poskrbite, da boste dobro spali.
Privoščite si dober zajtrk, saj prazna vreča ne stoji pokonci. Izogibajte se jutranjim sestankom, saj boste tako najbolj pomembne stvari storili, ko bo vaša delovna vnema največja. Pozneje se boste lažje in bolj umirjeno posvetili drugim obveznostim, saj boste vedeli, da je najnujnejše za vami.
Uro prestavite počasi in postopno
O prednostih zgodnjega vstajanja je učil že Aristotel. Irski pisatelj Jonathan Swift je nekoč dejal, da še ni spoznal uglednega in pomembnega človeka, ki bi zjutraj poležaval v postelji. Če vas niti besede velikih mislecev ne prepričajo, naštejmo še nekaj prednosti zgodnjega vstajanja.
Zjutraj lahko storite več, saj je svet veliko bolj tih. Promet je še miren, otroci spijo, trgovine so zaprte. Razen ptičjega prepevanja vas nič ne more zmotiti. Ob ranih urah naj bi bili bolj ustvarjalni. Mnoge umetniške duše pravijo, da se jim najbolj izvirne misli utrnejo takoj zjutraj, ko je um še svež. Bujenje zarana naj bi prispevalo k manjšemu stresu. Jutranje ure lahko izkoristite za to, da opravite stvari, ki jih čez dan ne utegnete. Ali pa jih namenite meditaciji ali poglobljenemu razmišljanju, kot so to počeli mnogi že prej omenjeni misleci. Kljub dobrim namenom nas dan velikokrat prehiti v naših željah in namenih, zato je jutro idealen čas, da storite nekaj zase: si vzamete čas, da preberete dnevno časopisje ali odlomek priljubljene knjige, se odpravite na sprehod ali tek, naredite razgibalne vaje ali preprosto v tišini, v miru sami s seboj spijete skodelico čaja ali kave.
A spreminjanje ukoreninjenih navad ni preprosto, če ste vajeni jutra prespati, zgodnje vstajanje osvojite postopno. Če zgolj naravnate budilko na zgodnejšo uro, še ne pomeni, da boste bolj zgodaj tudi vstali. Vse prevečkrat nas premami toplina postelje in želja po še nekaj minutah prijetnega spanca. Da se to ne bi zgodilo, se držite naslednjih korakov.
V posteljo pojdite prej kot sicer, vendar ne veliko prej, recimo pol ure. Da bi vaše telo normalno delovalo, potrebuje dovolj spanca. Če se odločite, da boste dneve začenjali prej kot doslej, se morate tudi v posteljo odpraviti prej, četudi niste zaspani. V roke vzemite knjigo in berite, dokler vas ne premaga spanec. Vaše telo in um bosta potrebovala nekaj časa, da se navadita na nov spalni ritem.
Začnite postopoma. Če ste vrsto let vstajali ob določeni uri, nikar ne začnite z drastičnim korakom. Ne nastavite budilke prezgodaj. Vaše telo se bo prej ali slej uprlo. Zadajte si cilj, a do njega pridite po korakih. Najprej nastavite budilko le petnajst minut prej kot običajno. To počnite nekaj dni zapovrstjo, morda pri le četrturni spremembi vztrajate kak teden ali dva, da se vaše telo navadi. Nato uro prestavite še za petnajst minut. Nadaljujte s takim ritmom, dokler ne pridete do želene ure. Enako ravnajte tudi na drugem koncu, torej, postopno vse bolj zgodaj pojdite v posteljo. Morda vam bo vzelo več časa, kot ste si sprva želeli, a hkrati bo bolj verjetno, da boste vztrajali pri novi rutini.
Budilke nikoli ne postavite preblizu sebe, saj vas bo prehitro zamikalo, da jo izklopite ali nastavite za pol ure pozneje. Postavite jo na drugo stran sobe – tako boste prisiljeni vstati, da jo ugasnete. Nikar se nato ponovno uleči v posteljo. Posnemajte muco, dodobra se pretegnite, se odpravite v kopalnico in zaželite dobro jutro svojemu odsevu v ogledalu.
Zbudite se z načrtom. Če ne veste, kako boste porabili čas, ki ste ga pridobili, ker ste se vstali bolj zgodaj, se boste hitro spet znašli v toplem objemu postelje, zato je priporočljivo, da se že zbudite z mislijo na vse stvari, ki jih želite storiti v jutranjih uricah.
Poživite se z mrzlo vodo. Če se vaše oči kar zapirajo, pri hoji pa se še vedno spotikate, si privoščite prho s hladno vodo. Budnica je zanesljiva.
Privoščite si okusen zajtrk. Zbudite se že z mislijo, da vas na krožniku čaka nekaj okusnega.
Vojaška disciplina. Navada je železna srajca, da jo spremenimo, pa potrebujemo veliko volje in predanosti. Druge poti ni.
