Astrologi odkrivajo, da gredo vrline pri pripadnikih posameznih znamenj navadno vštric s šibkostmi. Biki naj bi se naučili ločiti med trmo, ki je šibkost, in vztrajnostjo, ki je vrlina. Dvojčki naj bi včasih znanje črpali tudi iz druge roke, tako si namreč prihranijo marsikatero hudo preizkušnjo.
Oven
Nikogar ni, ki Marsovim varovancem ne bi zavidal zanosa, živahnosti in prodornosti, lastnosti, ki so jim bile v obilju položena v zibel. Saj veste, oven orje ledino, gre naprej, pa naj stane, kar hoče. No, z njimi bi bilo malo lažje shajati, če ne bi bili obsedeni z jaz pa jaz naravnanostjo. Prav tako bi lažje našli skupni jezik z drugimi, če ne bi vsakega stavka začeli v prvi osebi ednine. Kdaj pa kdaj bi jim koristilo, če bi se vsaj za hip ustavili in si vzeli čas za premislek, preden se poženejo naprej. Da, ovni imajo na vesti marsikatero prav glumaško-vulgarno-bedasto besedo ali dejanje, ki jo pozneje obžalujejo oziroma bi jo najraje vzeli nazaj ali se kar vdrli v tla, da nihče ne bi videl, kdo jo je zagrešil. Že res, da jim vlada vročekrvni in nagonski Mars, toda marsikateri spodrsljaj v družbi bi si lahko prihranili, če bi vsaj dobro pogledali, kam drvijo. Toliko moči vlagajo v napredovanje in osvajanje novih ozemelj (ljudi, področij), da spregledajo, kako drugi gledajo nanje. Ni res, da vsi mislijo in čutijo enako, prej ko to ovni spoznajo, lažje se spoprijemajo z življenjskimi izzivi.
Največja odlika je morda res to, da trdno zaupajo vase in v svoj prav, a prej ko se naučijo to samozaupanje utemeljiti, podpreti z dejanji, prej bodo želi izkušnje, ki jim ne bodo potrditev reka Kdor visoko leta, nizko pade. Tako vsaj naj ravnajo vsakič, ko njihove besede in dejanja posledično zadevajo druge ljudi. Če se že sami opečejo, naj pač se, a naj vsaj drugim prihranijo opekline.
Bik
Venerini varovanci so razvpiti trmoglavci živalskega kroga. Da, so ustvarjalni, plodni, tudi vztrajnost je njihova odlika, težave pa si nakopljejo, ko trmasto vztrajajo pri starih življenjskih navadah, ne zlepa ne zgrda se niso pripravljeni odreči zlasti tistim, ki so jim nekoč davno sicer koristile, zdaj pa so jim le še polena pod lastnimi nogami. V zagati in celo stiski se lahko znajdejo, ker sploh ne zmorejo uvideti, kako zelo svojeglavo, uporno in trdovratno se držijo svojih navad in prepričanj. Prepričani so, da je tako, kakor mislijo, čustvujejo, delajo, prav, in ne morejo razumeti, kako bi lahko to koga (z)motilo, zaradi česar niti približno ne čutijo potrebe, da bi se spremenili in morda komu prilagodili, niti najbližjim ne. Morda so dojemljivejši za spremembo le, ko jim drugi pomagajo do tega, da sami sebe iskreno vprašajo, kako dolgo se že ravnajo po nekem svojem prepričanju, pravilu itn. Da, če zmorejo le majčkeno razširiti svoja obzorja, je njihov svet bogatejši, ljudje z njimi pa lažje shajajo. Biki naj bi pridobivali nove veščine, se vpisali v tečaje ipd., kajti ko bik enkrat odpre oči, zmore odkriti krasni novi svet, za katerega si sploh ni mislil, da lahko obstaja. A v imenu žlahtenja sebe morajo žrtvovati udobje, ki izvira iz življenjske rutine, ko je dan enak dnevu. To pa jim je vse prej kakor lahka naloga.
Dvojčka
Merkurjevi varovanci so sposobni ne le zagreti se za prav čezmerno nezaslišane življenjske pustolovščine, ampak jih tudi speljati. Povrhu zmorejo iz minute v minuto, pardon, iz sekunde v sekundo spremeniti svoje mnenje o vsem in vseh. To ne pomeni, da se obračajo po vetru, računajoč, da bodo od tega iztržili kaj zase, kakor jim kdaj kdo očita, ampak da jim misli bliskovito drvijo sem ter tja, preden lahko kdo sploh do konca izreče katero trditev, zmorejo v svoji glavi že pretehtati vse argumente za in proti, še več, uzreti, kam pes taco moli in kam bi to lahko še vse pripeljalo. V živalskem krogu so dvojčki tisti, za katere je najverjetneje, da bodo življenje zajemali z veliko žlico, da, kar zajemalko, si privoščili prav vse, vse preizkusili na svoji koži. Drugi jim očitajo, da so kar otročji, češ, ob vsem novem, kar uzrejo, se jim oči zaiskrijo kakor otroku, ki mu ponudijo slaščico, in tudi to hočejo imeti. Njihova radovednost, ki jo hočejo potešiti, je prav ljubko naivna – saj lahko, mar ne, bodo prav nedolžno gledali, ko vas prosijo že za kaj. Vse, od ljudi, krajine, kultur, izročil, vse jih lahko očara, vse hočejo vedeti, se o vsem poučiti, zaradi česar z njimi ni nikoli dolgčas, kajti o vsem vedo kakšen zanimiv podatek. No, kdaj si prihranijo marsikatero trpko izkušnjo, če radovednosti ne potešijo na svoji koži, s pustolovščino, ampak posredno, z branjem knjig, deskanjem po svetovnem spletu, torej da pridobivajo znanje iz druge roke.
Rak
Značilni predstavniki Lunine vrste so po srcu prave orhideje, občutljive in sočutne, je pa res, da z leti kot pravi raki razvijejo čedalje trši varovalni oklep, ki njihovo mehko sredico kakor visoki zid varuje pred krutim zunanjim svetom. Namesto da kakor kača noge skrivajo svoje mehko srce in ga branijo, naj bi se naučili vsak dan sproti utrjevati si samozavest in z drugimi deliti svojo toplo, ljubečo, sočutno, dasi občutljivo, a tudi intuitivno srce. Da, ljudje vstopajo v življenje rakov, ker zmorejo videti skozi trdi oklep, privlači jih ljubeče srce, je pa vprašanje, ali bodo v njem tudi ostali, če jih bodo raki neprestano ustavljali na mejah svojega obrambnega zidu. Lažje jim bo popustiti varovalno-obrambno držo, če bodo sočutje najprej razvijali do narave – imeli svoj vrt, živalski vrt ipd., tako pa si krepili vero, da jim grdi svet noče nič hudega, tako da jim bo zlagoma lažje shajati z ljudmi. Raki tudi prijatelje dojemajo kakor člane svoje velike družine, a zaradi preobčutljivosti – že ena sama pripomba, ki so jo jemljejo k srcu bolj trdo, kakor je bila izrečena – se lahko ta družina precej zdesetka. Raki naj bi se enako kot za najbližje naučili poskrbeti za svoje telo – z jedačo in pijačo, redno telovadbo in počitkom. Telesna čilost bo namreč pripomogla k temu, da bodo tudi čustveno močnejši, zategadelj pa jim bo lažje bolje razumeti sebe in druge.
Lev
Levi niso zaman Sončevi varovanci – saj vemo, planeti se vrtijo okoli Sonca, ne pa obrnjeno, mar ne? Da, levi so po srcu vladarji, voditelji, glavni igralci, junaki, tisti, okoli katerih se vse (in vsi) vrti(jo). Odlikuje jih vedrina, nalezljiva toplina, in ko so v središču pozornosti, še močneje zasijejo na vse strani. Paziti morajo le, da jim vloga glavnega igralca tako ne zleze pod kožo, da ne bodo znali več ločiti, kdaj igrajo glavnega pripovedovalca šal, prepričevalca in zagovornika neke ideje, kdaj pa se res počutijo kakor komedijanti, zagovorniki itn., in tudi z vsakim svojim vlaknom to so. S prirojenim šarmom zmorejo najbolj brezbrižne mimoidoče spremeniti v pozorne poslušalce, uresničenje te sposobnosti jim krepi samozavest, postanejo pravi zmagovalci, a zmaga je jalova, če v sebi vedo, da so druge le zmanipulirali, ne pa jih iskreno navdušili za dobro stvar. Čer, na kateri lahko levi nasedejo, je tudi ljubezen do drame, zaradi katere zmorejo še tako majhen nesporazum ali spor razpihniti v vihar in zaradi malenkosti za seboj porušiti vse mostove. Prepoznali naj bi svoje darove, talente, jih razvijali in uresničevali, ne pa le gojili onih, zaradi katerih imajo okoli sebe neprestano očarano občinstvo. Šele tedaj bodo namreč prav zablesteli, hkrati pa poželi odobravanje in spoštovanje ljudi, ki štejejo več kot slepi, naivni občudovalci.
Devica
Čeprav prave Merkurjeve varovanke dajejo vtis hladnih, a tudi plahih in zadržanih sivih mišk, ki ne vedo prav, kam bi same s sabo, kaj šele da bi si drznile svetu samozavestno dati svoj pečat, so v resnici prav mehkega srca, zmorejo biti sočutne in vse prej kakor hladne, za nameček pa lahko vidijo neko motnjo in napako tudi tam, kjer so vsi drugi slepi in gluhi zanjo. Da, precej bistrosti jim je bilo položeno v zibel, tudi zmožnosti ločevanja zrnja od plev, vprašanje pa je, ali si drznejo te sposobnosti tudi izraziti. Ker se device bojijo, da bodo ranjene, zanemarjene, postavljene na rob, za masko brezbrižnosti skrivajo svoje mehko srce. Povrhu lahko sposobnost delati red sprevržejo v napadalno-kritizersko naravnanost, ko vidijo tudi dlako v jajcu. To pa pomeni, da se ljudje odvrnejo od njih, njihova izvirna bojazen, da jih nihče ne mara in da je srce na pladnju nositi silno nevarno, se potrdi, zaradi česar pa postanejo še bolj trde – najprej do sebe, potem še do drugih. Trdno naj bi gradile najprej zaupanje vase, nato še do drugih, potem bodo namreč sposobne prijazno, ne pa rezko, druge opozoriti na napake in pomanjkljivosti, tako da bo njihova pripomba ljudem koristila, ne pa jim vzela še tisto malo volje, da kaj izboljšajo, kar jo imajo. Tako bo življenje lažje devicam in, kakopak, njihovim bližnjim, ki ne bodo v strahu vztrepetali vsakič, ko bo devica zajela sapo, da jim kaj pove, češ kaj sem pa tokrat (spet) naredil narobe.