Največja težava, ko se lotite ločevanja zrn od plev med rečmi, navadno je, da se izziva lotite, ko je navlake že toliko, da se sploh ne vidite več iz nje. Potem se lotite enega predala in spoznate, da ste sicer ogromno časa namenili čistki, a se ta bore malo pozna, zaradi česar izgubite voljo nadaljevati. To tegobo odpravite tako, da početju odmerite ves prosti konec tedna. Takrat ne brišite polic do sijaja, ampak se posvetite le odstranjevanju odvečnega s površin, ki vas bodejo v oči – začnite pri vsem, kar leži po tleh, nato pa se posvetite še drugim odlagalnim površinam.
Imejte sistem
Pripravite si tri vreče ali zabojnike, prva naj bo namenjena vsemu, kar boste vrgli proč – morda jo razdelite na več manjših, ker boste pozorni na to, da reciklirate papir in reči iz drugih obnovljivih gradiv. Sprehodite se iz sobe v sobo in brez milosti polnite vrečo s starim papirjem. Če ste lani dali na stran revijo, ker da jo boste še prelistali in kaj prebrali, je zdaj ne prelistajte, ampak jo brez pomislekov zavrzite. Če spravljate likovne mojstrovine svojih otrok, jih prosite, naj izberejo najlepše, te ohranite, druge naj romajo v koš. In tako naprej, tudi z oblačili – če so raztrgana, jih zavrzite. V kuhinji in kopalnici, skratka povsod, kjer imate reči, ki imajo omejeni rok trajanja, živila, čistila idr., lahko marsikaj nemudoma pristane v košu.
V drugi vreči ali zabojniku naj pristane vse, kar boste dali naprej, denimo oblačila, ki jih je še mogoče nositi, a vam ne pristojijo več, morda posoda, ki ste jo kupili v silnem navdušenju svetlečega se novega kompleta, a je ne uporabljate, igrače, ki so jih vaši otroci prerasli, plišaste neumnosti, ki ste jih dobili ob rojstnem dnevu, pa jih niste še niti odvili. Skratka, to je kopica reči, ki so za koga še uporabne, vam pa niso koristile že najmanj pol leta in več.
V tretji vreči ali zabojniku naj bo vse, kar boste ohranili. To so reči, ki ste jih v zadnjem pol letu z veseljem uporabili ali občudovali, denimo okrasna vaza. Bodite strogi in iskreni, v tej vreči naj ne pristane največ reči, sploh pa v njej naj ne bo prostora za vse, kar vam morda še kdaj pride prav, čeprav ne veste, kdaj in kako.
Pri razvrščanju bodite strogi, resnicoljubni – ob vsaki reči se vprašajte, ali jo res še hočete imeti –, predvsem pa odločni. Preden začnete delati red, lahko opravite molitev, prošnjo visoki zavesti (božjemu jazu, svojemu svetemu angelu varuhu ipd.), naj vam pomaga izbrati, kaj še potrebujete in česa ne. Ko kaj zagrabite v roke, prisluhnite in spoštujte prvo misel, ki se vam utrne. Ne vračajte se nazaj k nekaterim rečem, ki ste jih že razvrstili, s polic ali tal pa reči ne jemljite z zadržkom, kaj pustite ležati tam, ampak pojdite po vrsti.
Ko ste tako na mah naredili red v bivalnem prostoru, takoj, ampak res takoj reči, ki ste se jih odločili zavreči, odnesite iz doma. Tiste, ki jih boste podarili, postavite na prostor, kjer jih boste spotoma, recimo v naslednjem tednu dni, lahko oddali. Če v tem obdobju tega ne storite, naj pristanejo med rečmi, ki jih boste vrgli proč, okolju prijazno, seve. Reči, ki ste se jih namenili ohraniti, spravite na kraj, kjer so vam res na voljo za uporabo.
Ko ste opravili s celotnim domom ob enem koncu tedna, preostalih nekaj zapovrstjo namenite enaki obravnavi posameznih prostorov: spalnici, kuhinji, kopalnici itn., vendar temeljiteje, tako da odprete predale, omare, pogledate, kaj ste spravili pod posteljo, v vreče nad omaro in podobno.
Čisti otoki in celine
Vsak dan sproti usmerite pozornost v en predel doma, kjer se navadno nabira navlaka, in ga temeljito očistite, nato pa takšno stanje tudi ohranjajte. Vzemimo za primer, da ste se odločili za pomivalno korito. Pomijte posodo, zloščite ga, naj sije, naj vam bo v veselje, kako se zdaj sveti. Vsak dan pol ure namenite ohranjanju snažnosti pomivalnega korita.
Enako lahko ravnate tudi s katerim koli drugim kotičkom – predalom, mizico v dnevni sobi itn. –, če pa si gospodinjstvo delite še s kom, predlagajte, naj si vsak izbere svoj kotiček, kjer bo ohranjal red in snago. Lahko tudi širite kotičke, seveda, tako da počasi začnete združevati otočke v otoke in cele podceline, kajti sproti ohranjati red pomeni, da ste v krajšem času kos večji površini. Ob pomivalnem koritu se, denimo, posvetite še pultu v kuhinji ali jedilni mizi itn. Tudi pri ustvarjanju otokov snage uporabite opisano pravilo treh vreč – zavrzi, podari naprej in ohrani.
Nikoli več
Vse, kar ohranjate v domu, je, odkrivajo novodobni dušeslovci, hote ali nehote del vašega sveta, vašega življenja. Je materializacija vaših preteklih misli, čustev in dejanj, resnic, zmot ali laži, lahko vas spodbuja k dobrodošlim spremembam in razvijanju, lahko pa je, prav nasprotno, breme, ki vas ohranja v nezaželeni preteklosti in ponavljanju trpke osebne zgodovine.
Če ste po gornjih navodilih prevetrili dom, ste bržkone opazili, da se počutite lahkotnejše. Ker pa je navada železna srajca, bo dom čez čas spet podoben skladišču krame, če ne boste sproti, kakor prinašate reči domov, delali reda. To vam bo lažje, če boste razumeli, zakaj
se od nečesa kar ne morete ločiti. Naslednji korak vzemite kot spodbudo in priložnost, da prevetrite tudi svojo notranjost – vzamete slovo od čustvenih, miselnih in vedenjskih vzorcev, ki vas ohranjajo v preteklosti in vas konec koncev spodbujajo k temu, da življenje (bivalni prostor) zapolnite s kramo.
Morda se oklepate reči, ker vam te vzbujajo občutek varnosti, češ tudi če bo konec sveta, vi imate na voljo vse, da ga boste prebrodili. V svetu, v katerem je sprememba edina stalnica, nikoli ne morete biti pripravljeni na vse. Veliko reči vam v resnici vzbuja lažni občutek varnosti, s katerim poskušate pomiriti svoj strah, kaj hudega neki se bo zgodilo. To se lahko (se bo) tako ali tako, pa naj je vaš dom skladišče v smislu nič me ne more presenetiti. Če se imate navado pripraviti na vse, se vprašajte, kaj je najhujše, kar bi se vam lahko zgodilo. Potres, poplava, kar koli – bi vam reči, ki jih imate, tedaj res koristile? Bi lahko shajali brez njih? Je mogoče, da bi vam tedaj na pomoč priskočili prijatelji, znanci, morda povsem neznani ljudje? Bi bili oni vaša največja opora?
Nemara se oklepate reči, ker si z njimi krepite (šibko) samopodobo. Vprašajte se, ali ste res vredni več, če ste lahko vsak dan oblečeni drugače, nosite zlato ogrlico itn. Vse reči so minljive – namesto da kupujete še več in boljše, preverite, kaj v življenju je trden gradnik dobrega počutja v lastni koži. Se ljudje družijo z vami, ker imate novo torbico ali ker ste dober človek? Vredno je več moči vložiti v to, kar je ves čas z vami, vrline, kot pa v vse, kar lahko nataknete nase.
Obsedeni s spominki?
Ste suženj reči, ki vam jih je podaril nekdo, ali reči, ki so prišle v vaše življenje, ko se vam je zgodilo kaj prijetnega? Da, spominke, trofeje, darila in podobno imejte, dokler so vam v veselje, ponos in korist, a nikar ne pretiravajte, prej ali slej namreč postanejo mlinski kamen okoli vratu, ohranjajo vas v preteklosti, zaradi česar izgubljate dragoceno sedanjost in prihodnost, kjer se vam lahko zgodi še kaj veliko prijetnejšega. Življenje je tukaj in zdaj, kako boste spoznali še koga, če pa živite v obujanju spominov na nekdanjo ljubezen? Odpustite preteklost, na stežaj se odprite sedanjosti in si tako tlakujte pot v svetlejšo prihodnost!
Ne enačite reči in ljubezni. Mogoče nočete dati iz rok ničesar, kar vam je podaril kdo, ki vam je pri srcu, ker se počutite, kot da bi ga s tem izdali, celo zavrnili njegovo ljubezen. Potomec, na primer, vam podari risbo, ki jo je pravkar ustvaril. Ljubeče, predano, vzamete jo in hranite do konca dni, kajti tako ste ves čas deležni njegove ljubezni, mar ne? Hm. Mar je to res njegova ljubezen ali vam je le prav tedaj tako izrazil naklonjenost? Bi ga ljubili manj, če vam risbice ne bi podaril? Ljubezen je v ljudeh, v njihovih srcih, ne v rečeh.
Poslovite se od reči, ki jih ne potrebujete
Radi bi se izboljšali, postali sam svoj mojster na najrazličnejših področjih življenja, zaradi česar se obdate s priročniki, devedeji z navodili o treh korakih do sreče, zdravja ipd., telovadnimi napravami (da, saj boste stopili kilograme z njimi, mar ne), skratka kramo, ki vas le ohranja v lažnem prepričanju, da ste storili korak naprej, v resnici pa se niste premaknili niti za ped. Upanje, da nekega dne pač boste, ohranjate tudi tako, da te reči, ki vam pomenijo želeno prihodnost in spremembo, obdržite. Kakor ni prav živeti v preteklosti, tako ni v prihodnosti. Lahko živite samo tukaj in zdaj. Če doslej niste prelili v dejanja priročnika V desetih dneh do bogastva, ga tudi ne boste. Poslovite se od njega. Raje vsak dan naredite nekaj, kar res obogati vaše življenje. Med vsemi tovrstnimi rečmi, ki vam pomirjajo vest, da nekoč pa boste naredili nekaj zase, izberite zgolj eno, ki se ji boste posvetili v prihodnjem mesecu, vse preostale zavrzite. Če niti v tem obdobju ne storite tega, se poslovite še od tega priročnika, naprave itn. Živite zdaj.
