ODNOSI IN SAMOZAVEST

Pretirana prijaznost nam lahko škoduje

Objavljeno 27. julij 2016 12.10 | Posodobljeno 27. julij 2016 14.39 | Piše: Mateja Blažič

Želja ugajati in pomagati drugim je zapisana v naš celični spomin. Tudi ta naravnanost je namreč povezana s preživitvenim nagonom iz pradavnine. Saj veste, veliko laže se braniš pred mamutom, če se z njim ne spopadaš sam. In če ti kdo pomaga zanetiti ogenj, mu moraš seveda vrniti uslugo.

Hitro se zgodi, da v želji po ugajanju prekašamo sebe, svoje želje, moči in svoj občutek za pravično razporejenost nalog, ki jih opravljamo v življenju. Saj poznate naslednji scenarij: za vsako ceno se želite izkazati in ugajati kolektivu v službi. Nekdo mora delati nadure/si naložiti še en naporen projekt/se odpovedati dopustu/prevzeti še eno stranko. Vsi sodelavci in šef v pričakovanju pogledajo vas. Morda se jim zdi celo samoumevno, da boste vi rešili težavo. Medtem ko vsaka celica vašega telesa vpije »Ne, ne morem!«, se nasmehnete, pokimate in sprejmete projekt.

Kaj za vraga počnete?!

Pozneje se tolčete po glavi, tarnate prijateljici in zavijate z očmi, kajti ni vam jasno, kaj vam je bilo, da ste privolili. In ker se vam taka situacija ni zgodila prvič, ste si nabrali že pošten nahrbtnik bremen. Vaše življenje je en sam kaos, saj vas vsak, ki ima željo ali prošnjo, zlahka prepriča, da jo stečete opravit. Zdi se vam, da ste zgubili svoje notranje jedro in ste kot nemočna jadrnica, ki jo valovi premetavajo sem ter tja. Nemirni ste, nenehno v stresu, svoje cilje prelagate na takrat, ko boste opravili vse, kar vam nalaga okolica. Tedaj boste namreč v svojem življenju končno na vrsti vi. A se to nikoli ne zgodi, saj se vedno pojavijo okoliščine, ki vas pahnejo nazaj v začaran krog. In še vedno bolj zahtevne so! Tudi če se poskušate upreti, se nekje najde nekdo z mamo v bolnišnici ali zvito nogo, ki potrebuje prav vas, in ga seveda ne morete zavrniti, ker bi bili sicer slab človek. Vzorec ponavljate, dokler vas ne ustavita telo ali življenjska katastrofa. Lahko hudo zbolite, ste depresivni ali doživljate družinsko tragedijo, v kateri ste nesposobni še vedno biti ustrežljiva deklica za vse.


Navade ljudi, ki želijo ugajati drugim

• Težko jim je reči ne.

• Težko jim je biti odločen in povedati svoje mnenje.

• Preobčutljivi so za opazke, mnenja, zavrnitve drugih.

• Bojijo se negativnih čustev.

• Pretirano človekoljubni so.

• Pogosto trpijo na račun uslug, ki jih delajo drugim.

• Imajo nizko samozavest in ne znajo postavljati meja.

• Od prijateljev in partnerja so čustveno odvisni.

• Bolestno iščejo potrditve drugih.

• Obsedeno si prizadevajo, da bi jih vsi imeli radi.

• Uniči jih kritika.

• Njihova dejanja so pogojena s predvidevanjem, kaj si bodo ljudje mislili o njih.

• Redno se postavljajo v kožo drugih, do sebe pa niso prav nič sočutni.

• Verjamejo, da so vsi ljudje dobri, tudi če je jasno, da so zlobni do njih. Kako lahko prenehate?

• Prevzemite odgovornost za svojo srečo.

• Naučite se biti odločni in se postaviti zase.

• Dovolite si čutiti in sprejeti negativna, boleča čustva.

• Najdite lastno vrednost v sebi, ne zunaj sebe. 
 
 

Navade ljudi, ki želijo ugajati drugim

Med preprosto željo po sprejetosti v družbi in pretiranim prizadevanjem po ugajanju je velika razlika, ki se kaže predvsem v tem, da se človek pri slednjem vzorcu drugim podreja vsak dan.

Zakaj je prijaznost lahko nevarna?

Z običajno prijaznostjo ni nič narobe, z obsedenostjo po ugajanju pa, saj potegne za sabo kar nekaj čustvenih in vedenjskih posledic, ki nam dolgoročno škodujejo.

Potlačimo čustva

Če si prizadevamo, da bi nas imeli vsi radi, pogosto potlačimo vsa negativna čustva, ki se pojavljajo ob tem. Četudi ste besni, ko delate nadure, zagrenjeni, sitni, žalostni in v stresu, potlačite vse, kar je v nasprotju z vašo človekoljubno noto. Potlačena čustva pa, kot vemo, vodijo v fizični in psihični zlom. Psihologi celo povezujejo nekatere bolezni s težnjo po ugajanju drugim prek razumnih meja.

Pritisk vzdrževanja popolne podobe

Nenehna prijaznost in prizadevanje za ohranjanje popolne podobe povzročata stres. Morda se v trenutku, ko nekomu naredite uslugo in se vam zahvali, počutite odlično. Morda vam vloga svetnika celo zelo godi, toda žal ima tudi svojo ceno – kronični stres, ki vas sili v nenehno ohranjanje te podobe, vas ohranja vedno na preži za kostjo, ki vam jo bo kdo vrgel in boste leteli ponjo. Maska na obrazu vas duši, a je vseeno nočete sneti.

Ljudje vas izkoriščajo

In vi jim to dovolite! Odlično priložnost dajete narcisom, energijskim vampirjem, nadlegovalcem, zastraševalcem in drugim vrstam globoko ranjenih ljudi, ki ne znajo sami ohranjati energije, zato jo kradejo drugim. Ohlapne meje, nizka samozavest in želja po odobravanju in pohvali vas ženejo v vlogo žrtve. Nezavedno namreč čutite, da vas drugi potrebujejo, s tem pa nadaljujete nezdravo vedenje.

Želite si ohraniti nadzor

Zanimivo je, da je težnja po ugajanju drugim pravzaprav zelo sebično dejanje, saj želite s svojim vedenjem nadzorovati, kako se drugi odzivajo in vedejo do vas. Želja po ugajanju je torej globoko potlačena potreba po nadzoru, ki izvira iz občutka nevrednosti in nemoči. Zato je tako vedenje izjemno naporno – ustavlja namreč naravni življenjski tok in zahteva veliko truda.

Nihče vas zares ne pozna

Ogromno stvari zadržujete v sebi iz strahu pred neodobravanjem in zavrnitvijo. Zato ste nenehno na preži in se zavarujete pred neprijetnimi posledicami. Morda ste skrivnostni in drugim ne poveste ničesar o sebi, se umikate in zapirate, saj se vam zdi, da bi izgubili nadzor nad dogajanjem oziroma bi drugi lahko vaše skrivnosti uporabili proti vam. Tako nihče ne ve, kdo v resnici ste, saj jim dovolite videti samo fasado. Posledično pa ste seveda osamljeni in ločeni od ljudi. Sčasoma morda celo postanete nevidna siva miš.

Rešitev

Naučiti se morate predvsem preusmeriti pozornost z okolice na svoj notranji svet. Ko boste čutili, da ste močni in samozavestni v sebi, bodo tudi vaši odnosi z drugimi veliko bolj zdravi in prijetnejši.

Deli s prijatelji