O tem smo se pogovarjali z Urško Puš, ki ima sposobnost, da se sporazumeva ne le z umrlimi dušami ljudi, ampak tudi živali.
Ali obstajajo živalska nebesa?
Obstaja onstranstvo, ki se ne deli na živalska in človeška nebesa, temveč je »prostor« za vse, ni ločnice med enim in drugim delom. Vse je eno. Onstranstvo mi lahko med readingom žival pokaže skozi prostor, v katerem je rada prebivala, se igrala in uganjala norčije, ko je bila živa. Če se je na primer pokojni kuža rad potepal po travnikih, mi bo to pokazal. Lahko pokaže tudi, kako v onstranstvu plava ali grize najljubšo igračo.
Kaj živali počnejo v posmrtnem življenju?
Tako kot duše pokojnih ljudi na drugi strani naredijo pregled življenja, ocenijo, kaj so se naučile v življenju, ki so ga pravkar zapustile, in kaj se morajo še naučiti, da dosežejo svoj namen. V onstranstvu se učijo, ni počitka in spanja na lovorikah, je delo.
Kako nam umrli ljubljenčki sporočajo, da so z nami?
Komunikacija z dušo pokojne živali je enako mogoča kot z dušo umrle osebe in poteka podobno. Lahko skrivajo stvari, nagajajo novemu hišnemu ljubljenčku (skrivajo igrače, nov kuža recimo laja v steno, stopnice, se igra in nori po stanovanju), lahko se nas dotaknejo (čutimo mravljince, toploto ali trepljaj z repom). Ob nas so, ko mislimo nanje, imamo v rokah njihovo najljubšo igračo, posodo z vodo, ležišče. Morda je vaša nova mačka celo podobna stari. Lahko pa nas obiščejo tudi v sanjah.
V kaj se živali običajno reinkarnirajo?
Živali se reinkarnirajo v živali. Moram pa poudariti, da so živalske duše bolj razvite kot duše ljudi, hitreje se učijo, zato potrebujejo manj reinkarnacij kot ljudje. Kot so mi povedale duše živali in duše v onstranstvu, se živali ne reinkarnirajo v ljudi.
Ali se bomo s svojimi ljubljenčki lahko srečali po smrti?
Vsi se srečamo v onstranstvu. Živali nas lahko pridejo celo počakat ob smrti. Zagotovo jih spet vidimo.
Ali lahko z umrlimi živalmi prek medija komuniciramo tako kot z ljudmi?
Seveda. Komunikacija pri vseh dušah poteka telepatsko, zato se lahko brez težav komunicira tudi z umrlimi živalmi, če imajo seveda kakšno sporočilo za nas. Tako kot umrlih ljudi pa se tudi duš živali ne kliče.
Kaj vam običajno povejo duše umrlih živalih na readingu?
Duše umrlih živali lahko povedo, kako je žival umrla, zaradi česa, kako dolgo je bolehala, kako so zanjo skrbeli lastniki. Prav tako kot duše umrlih ljudi omenjajo pomembnejše mejnike (datume rojstva, smrti, pogreba, kdaj so prišli k hiši...). Ne pozabijo povedati za najljubšo hrano, igračo, najljubši spomin, morda zadnje potovanje na morje. Razkrijejo lahko, s kom se družijo v onstranstvu, tako z ljudmi kot živalmi. Omenjajo tudi dogajanje po svoji smrti, naše misli in razmišljanje.
Včasih ljudje umrlega ljubljenčka tudi kremirajo in pepel zadržijo. Je to pametno?
Kaj je pametno, težko rečem, ker ima vsak človek svojo zdravo pamet. Tako da vedno svetujem, naj vsak stori tako, da si bo olajšal žalovanje in dovolil začetek celjenja čustvenih ran. S tem, da nekdo kremira pokojno žival, ni nič narobe, ali če raztrese pepel oziroma ga ima doma na polici. Če lahko zaradi tega vseeno žaluje, je to prava pot. Morda bi svetovala le, naj dvakrat premislijo, ali res želijo za vratom nositi energijo pokojne živali. Žalovanje za umrlim hišnim ljubljenčkom ni nič manj čustveno kot za umrlo osebo, prav tako moramo skozi vse faze žalovanja. In velikokrat se ljudje na živali bolj navežemo kot na ljudi ter zato bolj čustveno doživljamo njihovo smrt.
Več o tem si lahko preberete na spletni strani http://www.dotikonostranstva.si.
