Še manj kot teden dni, pa bo po Sloveniji spet pokalo. Zjutraj, na velikonočno nedeljo. Ponekod pokajo z možnarji, drugod pripravijo provizorične naprave kar s karbidom. Oba načina sta nevarna, drugi seveda bolj kot prvi, saj je tudi prepovedan. Verjetno ni leta, ko ne bi imeli urgentni zdravniki kakšnega poškodovanca, ki se je prepogumno in nepremišljeno lotil te nevarne zabave.
Pokanje na črno je kaznivo
V Sloveniji pa imamo vedno več društev, ki se imenujejo Možnar in so bila ustanovljena prav zato, da lahko na velikonočno jutro obujajo stare običaje oziroma navade, člani pa se radi zberejo in pokajo tudi ob kateri drugi praznični priložnosti. Le v okviru društva je namreč mogoče dobiti dovoljenje za pokanje z možnarjem, saj se obravnava kot strelno orožje. Možnaristi morajo imeti tudi potrdilo o usposobljenosti, denarne kazni, ki so za to predpisane, pa niso zanemarljive. Vprašanje je le, ali pomagajo preprečevati neodgovorno pripravljeno zabavo.
Začetek okoli 6. ure zjutraj
Korenine glasnega velikonočnega običaja, ki je bil med obema velikima vojnama prejšnjega stoletja zelo razširjen, je Niko Kuret opisal v svoji knjigi Praznično leto Slovencev. Segale naj bi v predkrščansko verovanje, da je mogoče moč zlih duhov, ki je še posebno izrazita in nevarna ob prelomnih obdobjih leta, kot je na primer prehod iz zime v pomlad, omiliti ali celo pregnati z močnim pokanjem. Nekoč so začeli pokati že ob polnoči, zdaj pa se hrup začenja nekoliko pozneje, navadno ob 6. uri zjutraj, ponekod pa ga čez dan še kdaj ponovijo.
Kaj potrebujemo?
Pri ravnanju z možnarji morajo imeti možnaristi posebno opremo, da lahko izključijo vsako najmanjšo nevarnost. V cev z lesenim količkom, ki ne povzroča isker, nabijejo smodnik, kladivo za nabijanje pa je bakreno. Za prižiganje uporabljajo baklo na dolgih, tudi trimetrskih lesenih kolih. Na dno možnarja pride najprej smodnik, ki ga prekrijejo s čepom iz polsti, prek nje pa naložijo še zbiti plasti žaganja in zemlje. Na dnu možnarja je luknja, ki odpira dostop do smodnika, ki ga je treba prižgati. Ko je čas, je na vrsti le še – buuuum! Le upamo lahko, da bodo letos pokali samo tisti, ki res poskrbijo za varnost vseh, ki se družijo in veselijo ob preganjanju zlih duhov.
