Podarite si oazo miru

Podobno kot lahko s telesno vadbo izboljšamo telesno pripravljenost in utrdimo zdravje, lahko z ustreznimi vajami okrepimo tudi svoj um. Govorimo, seve, o meditaciji. Ta nam pomaga ohranjati pozornost na edini trenutek, v katerem imamo popolno svobodo – sedanjost. Um sodobnega človeka je običajno precej raztresen, skače z ene dejavnosti na drugo, se ukvarja z vsem, kar se dogaja okoli njega, se obremenjuje s preteklostjo in sanjari o prihodnosti, pri tem pa prezre poglavitno – tukaj in zdaj. Z meditacijo budno spremljamo, doživljamo sebe v sedanjosti, to pa tudi pomeni, da z njo utrjujemo stik s samim seboj in zmanjšujemo tveganje, da bi se enačili s čim zunaj sebe.

Meditacija omogoča, da globoko sprostimo telo in um, to pa nam pomaga pri spoprijemanju s stresom, strahovi in tesnobo. Sposobnost uma, da je čuječ, buden v sedanjosti, ki jo pridobimo in poglobimo z meditacijo, nam pride prav v vsakdanjem življenju, lažje se, na primer, zbrano lotimo dela. Povrhu je meditacija potujoča vadba, čuječnost lahko urimo tudi, ko obstanemo v prometnem zamašku, stojimo v vrsti pred blagajno ali sedimo v čakalnici. Z osredotočenjem na dani trenutek se učimo tudi, kako uživati v življenju, živeti polno, a preprosto, spreminjati vkoreninjene navade in ohranjati pozornost v vsem, kar počnemo. Povedano z besedami budističnega meniha Thicha Nhata Hanha: »Največje darilo, ki ga lahko damo drugemu, je naša pozornost.« In enako velja tudi za nas same, seve.

Po znanstvenih izsledkih z redno meditacijo ne izboljšujemo samo razpoloženja, ampak tudi krepimo čilost. Dokazano izboljša pozornost, spomin, nadzor nad samim seboj, pripomore k boljšim učnim in delovnim uspehom. Prav tako blagodejno vpliva na delovanje srca, izboljša prebavo, dihanje, krvni pritisk itn. A to so le najbolj očitne dobre strani. Morda so najboljši učinki meditacije tisti, ki jih najtežje opišemo z besedami, denimo boljše razumevanje samega sebe in povezanost s svojim notranjim jazom. Ali pa najbolj preprosta, a ne tako samoumevna prednost. Nekaj minut meditacije na dan je namreč kot oaza miru in spokojnosti v sicer prezaposlenih dnevih.

Priprava in vadba

Čeprav je meditacija preprosta, zahteva, vsaj na začetku, veliko vztrajnosti in volje, ki ju boste lažje zbrali, če se boste nanjo dobro pripravili. Izberite si čas in prostor, najlažje doma, kjer boste imeli zagotovljen mir, brez nadležnih prekinitev, kjer se boste lahko sprostili in se za nekaj trenutkov v dnevu posvetili sebi. Izklopite telefon in vse druge elektronske naprave, ki bi vas lahko motile. Če je v tem času vaša hiša polna, se z bližnjimi dogovorite, da vas med vadbo ne motijo. Morda vam bo na začetku koristila tudi budilka, ki vas bo razbremenila nenehnega spraševanja o tem, koliko časa že meditirate. Določite si želeni čas in začnite.

Zavzemite udoben položaj z vzravnano hrbtenico, a spet ne preveč, da se ne boste zazibali v spanec. Ležanje na kavču morda ni najboljša izbira. Namen je, da vaš um ostane zbran in jasen, telo pa sproščeno, zato je najbolje, da si poiščete udoben sedeč položaj. Ne nujno na tleh s prekrižanimi nogami, lahko sedete na stol, vendar ohranite ravno držo in se ne naslanjajte nazaj. Ta vam bo pomagala ohranjati pozornost. Roke lahko položite v naročje, ramena in vrat sprostite. Začnite z majhnimi koraki, prva vadba naj traja deset minut, nič več.

Običajno na začetku največjo težavo ustvarja nemiren um z nenehnim vrivanjem misli, ki imajo opraviti z vsakdanjikom, z načrti za prihodnost ipd. Vedno znova, ko se ujamete, da vam pozornost uide proč od sedanjosti, jo brez obsojanja vrnite vanjo. Da vam bo lažje, si predstavljate, da pred vhodom v vaše možgane stoji vratar, ki nadzoruje, katere misli prihajajo noter in katere ostajajo pred vrati. Dajte svojemu notranjemu čuvaju jasna navodila, da bo lahko opravljal delo brez vašega vpletanja. Tako se boste lahko sprostili in se posvetili meditaciji. V mislih si trikrat potihoma recite: »Zdaj je čas, da se osredotočim na sedanjost. Za seboj puščam preteklost in prihodnost.«

Pri prvih poskusih meditiranja se um vede kot neukrotljivi najstnik, ki ne uboga in hoče doseči svoje. Zato boste sprva več časa posvečali prav njemu, se učili, kako ga obvladovati in usmerjati. Začnite tako, da svojo pozornost usmerite na določeno stvar. Denimo zvoke, ki vas obdajajo. Na začetku boste zaznali le najbolj očitne, na primer tiktakanje ure ali brnenje hladilnika. Ko se bo vaša pozornost okrepila, boste slišali ptičje petje v daljavi ali zvoke prometa. Dovolite jim, naj vstopijo v vašo zavest, a tudi da sčasoma pozornost preide na druge zvoke, prej nezaznane.

Lahko se osredotočite tudi na svoje telo. Začutite roke, ki počivajo v naročju, noge, zravnane ob stolu, oblačil, ki se dotikajo vaše kože. Zaznajte morebitno bolečino, napetost v mišicah, kruljenje v želodcu, nesproščenost, vse tisto, čemur ste se želeli izogniti. Opazujte, kako ti občutki pridejo, a tudi izzvenijo.

Opazujte svoje misli, kako vzniknejo in poniknejo, ne da bi se v njih zapletli. Nekatere misli so zelo prepričljive in nas lahko hitro zavedejo v past, da jim posvetimo pozornost. Ne prepustite se jim, opazite jih in jih pustite za sabo. Kot da bi opazovali oblake, ki se premikajo po nebu. Vaš namen je, da za svoj um dosežete modrino neba, kjer gredo oblaki misli zgolj mimo, vaš um pa ostaja čist, jasen in pozoren.

Osredotočite se na dihanje. Opazujte, kako se spreminja, medtem ko tudi vaše telo in um postajata bolj sproščena. Na začetku je običajno plitko in hitro, s sproščanjem pa postaja bolj globoko in umirjeno.