INTERVJU

Planeti 
moškim, 
ženskam pa le kamenčki?

Objavljeno 05. februar 2014 16.00 | Posodobljeno 05. februar 2014 16.00 | Piše: Zdenka Petan

Vesna Kragelj, 
psihološka astrologinja.

Vesna Kragelj v astrologiji ni novinka. V študij psihološke astrologije se z radovednostjo poglablja že vrsto let, med njimi je bilo nekaj zelo intenzivnih tudi na Institutu za psihološko astrologijo in psihoanalizo v Ljubljani. V zadnjem času je dejavna pri Združenju za opolnomočenje človeka, gibanju Ja, mi lahko! Potem – ali prej – so se ji zgodili še teslametamorfoza in drugi simbolni sistemi, alkimija, tarot, mitologija, šamanizem. Ne nujno v tem vrstnem redu. In to niso nujno vsi. Z znanstveno natančnostjo premisli vse, kar presega znanost, in njeno prefinjeno občutljivost za ljudi imajo le redki. Prepozna zgodbe, ki vodijo v slepe ulice. Pomaga jih ozavestiti vsakomur, ki se zateče k njej po pomoč. Vesna je tudi zagrizena raziskovalka vsega, kar je žensko. O tem sva se pogovarjali ob morju. Vesna ljubi Istro in se odpelje tja ob vsaki priložnosti.

Kje smo ženske? Živimo svoje potenciale?

Mislim, da se na splošno v svetu dogajajo stvari, zaradi katerih je to, kar izvira iz ženskega principa stvarstva, vse bolj cenjeno. Denimo pomembnost ekologije, razvoj novodobnih znanosti, zanimanje za alternativno zdravljenje, da nam ni več vseeno, s čim se hranimo. Večina žensk pa še vedno živi po vzorcih, ki nam jih vsiljuje patriarhalna družba. Naš svet je konceptualno moški, vanj smo se rodili, tako moški kot ženske, vendar se me v njem ne moremo izraziti celovito. S svojim ženskim bistvom namreč nimamo razvitega stika. Počutimo se ogrožene. To nas vodi v nenehne tekmovalne dirke z moškimi.

Nimamo razvitega stika?

Nismo povezane z našo notranjo močjo. V zgodovini so nam jo moški odvzeli in jo pozunanjili, sprevrgli v neavtentično moč za boj in oblast. Ženske so zatirali, jih sežigali, se bali njihove organske povezanosti z naravo, vesoljem. Zavest o svoji moči smo potisnile globoko v nezavedno. Zdaj imamo moderno družbo, v kateri je ženska priznana le kot mati ali ljubica, način delovanja v svojem ustvarjanju pa si sposoja od moških. Ženska emancipacija se uresničuje na napačni predpostavki, da hočemo biti moškim enake, namesto da bi si izbojevale in zaživele enakovrednost našega lastnega načina.

Katerih vlog smo bile v zgodovini okradene? Kako je to razvidno iz astrologije?

V astrološkem sistemu sta od desetih planetov ženska samo Luna in Venera. Moški v svoji družici priznava le aspekt matere, Luno, ki skrbi za dom, otroke in zanj, da ima vse potrebno in lahko deluje, ter aspekt ljubice, Venero, ki zadovoljuje njegove seksualne potrebe in v javnosti estetsko dopolnjuje ter krasi njegovo podobo. Nikjer pa ni ustvarjalke, bojevnice, kaj šele ženskega preobrazbenega vidika. Ta ni poniknil le v astrologiji, temveč na splošno v vseh simbolnih sistemih: v mitologiji, tarotu ali alkimiji. Denimo, v grški mitologiji je Had, ki je v astrologiji povezan s planetom Plutonom, postal moški, čeprav je v starejših predgrških mitologijah podzemlju vladala ženska s falusom, torej Zemlja, ki ima znotraj ogromno moč. K Plutonu bi lahko dodali še Neptuna, ki je bog morja in predstavlja kozmični princip maternice. Tudi Neptun ima torej več skupnega z ženskim vidikom stvarstva kot pa z moškim. V patriarhalni družbi so preobrazbeni vidik spremenili v moškega, boginje pa potisnili v ozadje in jim dodelili »kamenčke« – planetoide oziroma asteroide v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, kamor je bila degradirana večina ženskih božanstev.

Ženska kot preobraževalka – kako to razumete?

Preobrazba je neposredno povezana s stvarjenjem. Ustvarjanje, torej rojevanje, vzgajanje, in uničenje gresta z roko v roki. Ko stvaritev nima več namena, se preobrazi ali do konca uniči. Začetek in konec sta v domeni žensk. Do obojega imajo dostop že po naravni danosti in lahko pravilneje presodijo, kdaj je neki stvari čas dovršen. Ta občutek pa imamo potlačen v nezavednem, prav tako kot moški, le da je pri njih to normalno in zaželeno. V zgodovini je moški postal glavni stvaritelj in se polastil tudi podzemlja. A moč je umetna, moški z njo ne znajo ravnati niti je ne spoštujejo dovolj. In ravno ali predvsem zato je sodobna družba prišla do točke, v kateri smo, do absolutne krize na vseh ravneh.

Ampak Slovenci imamo za premierko žensko!

Ženska v politiki še ne pomeni boljše politike. Lahko tudi, ni pa nujno. Roditi se kot ženska še ne pomeni biti avtomatično v stiku z modrostjo narave. Vzgajane smo v patriarhalnem svetu in te vzorce vzamemo za svoje. Trenutno imamo v Sloveniji res premierko, vendar stvari niso bistveno drugačne. Politika, ki bo temeljila na vrednostnem sistemu ženskega principa, ne bo izločevalna, ne bo dajala prednosti enim ali drugim, našim ali vašim, levim ali desnim, rdečim ali zelenim, moškim ali ženskam, ampak bo delala za človeka, za skupnost, ne glede na to, ali bo njena gonilna sila moškega ali ženskega spola.

Je ta čas blizu?

Trenutno smo na točki, ko človeštvo spreminja svoj evolutivni kod. Psihični ustroj zahodne kulture temelji na starogrški mitologiji, kjer sončni bog Apolon predstavlja prototip arijskega človeka, ki v procesu individualizacije preseka delfskega pitona na pol ter s tem simbolično prekine stik z modrostjo matere narave. Tako postane sam sebi namen, je najmočnejši, najpametnejši, najlepši in najbolj sam. Ta kod zdaj mutira. Na žalost je del mutacije tudi destruktiven, zaradi gensko spremenjene hrane in drugih civilizacijskih »dosežkov«. Kljub vsemu mislim, da človeštvu kmalu ne bo treba več sekati kače, temveč se jo bomo morali naučiti oviti okoli vratu. Kača simbolizira mater Zemljo, naravo, ženski pol. Ta ne bo več pomenil grožnje, strupa, nečesa, pred čemer se je treba zaščititi oziroma imeti nad njim popolni nadzor, temveč nekaj, kar lahko tako ženske kot moške oplemeniti in jih opolnomoči.

Z astrologijo se poglobljeno ukvarjate že vrsto let. Kaj vas pri njej tako intrigira?

Astrologija je znanost in umetnost hkrati in ravno to ji po mojem mnenju daje presežno vrednost. Ta veda je kompleksna, tako analitična kot sintetična, in jadranje med obema pristopoma sploh ni preprosto. Astrologi, ki jim primanjkujejo analitične veščine, se lahko hitro spremenijo v prerokovalce, drugi, ki niso na ti s sintezo, pa se ujamejo v matematične astrološke koncepte, ki jim običajno zelo primanjkuje življenjskega soka. Vendar vsi, ki se z njo ukvarjamo, vemo, da deluje, čeprav jo širša javnost morda še vedno dojema kot nekakšno čiračaro. Ko je francoski znanstvenik Michel Gauquelin pred leti hotel na podlagi statistične raziskave znanstveno utemeljiti, da ne deluje, je dokazal ravno nasprotno. Med astrologi se je nato uveljavil rek, da astrologije ne moreš več zavrniti, ko jo začneš resno raziskovati. Mislim, da bo znanost v prihodnosti znala razložiti, zakaj deluje.

Mislite, da jo bo priznala?

V obliki, v kateri znanost trenutno obstaja, najbrž ne, a prihodnji čas bo zahteval nove kvalitete, tudi znanost se ne bo mogla izogniti novim trendom. Prebujajoča se ženska kvaliteta bo postopoma začela pronicati v pore znanosti, kar bo zmehčalo njeno rigidnost in okostenelost. Zelo verjetno je, da bo znanost v prihodnosti razvila orodje, ki bo pojasnilo, v kakšnih odnosih so vesolje, Zemlja in človek. Raziskala bo magnetizem, prek katerega se prenašajo informacije, ki vibrirajo z različnimi, toda točno določenimi frekvencami, kako se te frekvence v vesolju prekrivajo ter kakšne vzorce ustvarjajo. V sklopu tega bo tudi astrologija dobila svojo logično razlago. Človek je v trenutku, ko se rodi, namreč skupek frekvenc, ki ustvarijo mandalo, ta pa je matrika energetskega vzorca, po kateri živi in deluje.

Je zato tako pomembno, kdaj smo rojeni in kje?

Seveda. Najbrž. Tri prostorske dimenzije in časovna določajo koordinate posameznika, te pa kakovost in obliko magnetnega polja, na katero se »prilepi« ustrezna fizična, psihična in dušna materija. Osebna natalna karta predstavlja matriko in je kot »zamrznjen« trenutek večnosti v prostorsko-časovni realnosti. Če želimo v okviru te »zamrznjene« realnosti rasti in napredovati, se moramo nujno najprej seznaniti s svojim energetskim ustrojem, da ga potem lahko zdravimo, nadgrajujemo in preobražamo.

Kakšni ljudje se k vam zatečejo po pomoč?

Različni. Nekateri pridejo na interpretacijo astrološke karte, ko se v življenju znajdejo na prelomnici, se jim kaj zatakne, morda potrebujejo usmeritev ali kakšno potrditev. So drugi, ki imajo večje težave in potrebujejo več časa, da jim pridejo do dna. S takimi je treba delati potrpežljivo, da jim ne vsiliš svojega pogleda na njihove izzive. Kot astrologinja lahko nekomu pomagam tako, da ga spremljam pri raziskovanju sebe, vendar mora pot najti sam. Če človek prevzame poglede od zunanje avtoritete in rešitve ne išče ter najde v sebi, ni zase naredil popolnoma nič.

Kakšen je za vas uspešen astrolog?

Astrologija je odlično orodje, s katerim je mogoče prepoznati arhetipski skelet človekovega psihičnega ustroja, njegove potenciale, talente, pogojenosti. Vendar so to še vedno samo koncepti, in ne resničen človek. Dober astrolog ne ostaja le znotraj konceptov, temveč mora imeti tudi dobro intuicijo, občutek za ljudi. Če ima o nečem toga prepričanja in jih povrhu ne zna uporabiti, lahko izzove povsem nasprotne učinke od želenih.

Če bi lahko po svoje priredili astrološki sistem, kaj bi v njem spremenili?

Predvsem bi »poženščila« Plutona.

Ampak potem bi bilo še vedno neskladno – trije ženski planeti nasproti sedmim moškim …

To je matematično in je povsem moško gledanje na svet. Ravno v tem je stvar. Po žensko je lahko ena močnejša od deset. Ko razumemo, da je Pluton ženski princip, smo zamenjali bistveno, saj s tem spremenimo perspektivo na našo realnost, zato ostalo mogoče sploh ni več tako zelo pomembno. 

Deli s prijatelji