ZGLED

Otroci živijo v tem trenutku, poskusite tudi vi

Objavljeno 30. oktober 2013 10.00 | Posodobljeno 30. oktober 2013 10.00 | Piše: M. V.

Otroci ne potrebujejo posebnega urjenja, kako se zavedati in občutiti zdajšnji trenutek, saj že živijo v njem, potrebujejo pa starše, ki jih spodbujajo k ohranjanju čuječnosti tudi tako, da zbrano sodelujejo v njihovih pustolovščinah.

Ne morete pričakovati, da vam bo otrok res prisluhnil, če vi nikoli ne znate res prisluhniti njemu. Foto: Shutterstock

Dobri starši se trudijo, da bi otroka obvarovali pred vsem slabim, hkrati pa ga opremili z vsem, kar bo potreboval, ko se bo nekoč sam podal v svet. Med drugim bi mu hoteli privzgojiti pozornost in zbranost ter odpornost proti stresu, kajti vse to potrebuje, da bo žel uspeh sprva v šoli, pozneje pa nasploh v življenju.

Ko se odrasli znajdemo v stiski zaradi stresa, nam novodobni dušeslovci svetujejo, naj si notranji mir povrnemo z meditacijo ali katero drugo metodo za globoko sprostitev telesa in duha. Mar to pomeni, naj skrbni starši svojega malčka posedejo na tla, mu zapovedo, naj bo tiho in z mislimi spremljajo vsak svoj vdih in izdih? Če že mrščite čelo, češ, to je vendar nemogoče, naj vas pomirimo.

Otroci ne potrebujejo posebnega urjenja, kako občutiti zdajšnji trenutek in se ga zavedati, saj že živijo v njem. V vse, kar počnejo, se povsem poglobijo, pa če gre za skakanje po blatnih lužah, smejanje do onemoglosti, prelivanje solza ali navijanje špagetov z usti, da omaka škropi daleč naokoli. Ne da bi se za to sploh trudili, jih prevzame sedanjost, trenutek tukaj in zdaj. Naloga staršev je torej le, da otroka pri tem še spodbujajo in se mu pridružijo v njegovih dogodivščinah. Kot splošna vodila novodobni dušeslovci kljub temu predlagajo, kako naj bi se družili s potomcem, da dobro dene vam in njemu.

Berite knjige

Dobesedno, torej lahko vzamete knjigo v roke in berete na glas (ali pa, ko to že zna, bere otrok), lahko pa, ne glede na starost, s potomcem prelistata slikanico. V besede prelita zgodba otroka vodi v določen način razmišljanja, lahko mu omejuje domišljijo, slike pa mu je ne. Puščajo mu odprta vrata za razvijanje zgodbe. Spodbujajo ga, da se res zbere in natančno opazuje, raziskuje ter opažene podobe povezuje drugo z drugo.

Poslušajte

Ko vam želi otrok kaj povedati, se s telesom in z obrazom obrnite proti njemu, glejte ga v oči in mu res prisluhnite. S tem ko ste povsem osredotočeni nanj, mu dajete dober zgled. Od svojih otrok ne morete zahtevati oziroma pričakovati nečesa, česar sami niste zmožni ali pripravljeni storiti.

Pojte

Naj bo vaša hiša polna petja. Spodbujajte otroke, da prepevajo, kjer koli so, četudi včasih zgrešijo melodijo ali neko pesem ponavljajo kakor pokvarjena plošča. Petje pomeni tudi dihanje, to pa je naravni mehanizem, ki sprošča telo in um. Petje vaših otrok bo pripomoglo tudi k vaši dobri volji. Le kdo se ne bi nasmejal in sprostil ob otroškem pojočem žlobudranju in kovanju stihov?

Smejte se

Smejanje je kot prepevanje tihe pesmi. Svojim otrokom nikar ne odrekajte tako preprostega izraza ljubezni in pozornosti. Z nasmehom mu sporočate, da ste tu zanj, da ima vašo pozornost in da ga imate radi.

Družno umivanje zob

Vsako jutro, vsak večer in po jedi venomer, kot pravi znana otroška pesmica. Naj umivanje zob postane vajin obred. Morda dvomite, a tudi krtačenje je lahko poučno. Ritmično drgnjenje zob celo umirja. Zahteva zbranost in nas hkrati uči, da vztrajamo pri nečem, kar bi raje preložili, pa vemo, da ne smemo.

image
Otroci živijo za trenutke, odrasli pa na to (pre)radi pozabijo. Foto: Shutterstock

Sprehajajte se

Kadar koli je mogoče, se po opravkih odpravite peš. V šolo, vrtec, trgovino, na pošto, v gozd. Sprehod na svežem zraku ne poskrbi le za telesno dejavnost vas in vaših otrok, temveč tudi za sprostitev in dobro voljo. Sili vas ven, med ljudi, pomaga pri navezovanju stikov s sosedi, sklepanju novih prijateljstev. Vse prevečkrat se zapiramo med štiri stene, vse dnevne obveznosti pa nas tako prevzamejo, da pozabimo, kaj se dogaja okrog nas. Še huje, osamljenost in odtujenost sodobnega načina življenja prenašamo tudi na otroke.

Pišite

Veščina in umetnost pisanja na roko sta v sodobnem svetu, ki mu vlada tehnologija, potisnjeni na rob, v ospredju so računalniška tipkovnica in druge pametne naprave. A urjenje v pisanju, ki so ga včasih poudarjali v prvih letih šolanja, ima svoj namen in smisel, na katerega danes pozabljamo. Prelivanje misli na papir s pisalom v roki zahteva čas, disciplino, vztrajnost in osredotočenost telesa ter uma. Izboljšuje zmožnost učenja, krepi spomin in spodbuja ustvarjalnost. Vaš otrok se bo prej ali slej naučil tipkati, za pisanje pa so potrebne razvite določene ročne in motorične spretnosti, ki jih lahko razvijemo zgolj v otroški dobi. Ne zanemarjajte tega.

Živite zdaj

Vsi starši si za svojega otroka želijo najboljše, a včasih gremo v svojih željah predaleč. Seznam vseh stvari, ki si jih želimo za naše otoke, pa tudi naša pričakovanja do njih, se pogosto zdi neskončen. A namesto da se venomer obremenjujete s tem, česa ga morate še naučiti, mu omogočiti, privoščiti, si raje vzemite čas, da se opomnite, kako pomembno je živeti za dani trenutek. Medtem ko načrtujete prihodnost, vam sedanjost polzi iz rok, in kot bi mignili, bodo vaši otroci odrasli, vi pa se boste vpraševali, kaj se je zgodilo. Bodite za zgled svojim otrokom in jim pokažite, kako pomembno je biti čuječ v sedanjosti in biti hvaležen zanjo, za vse, kar ponuja. 

Spoprijemanje s stresom
 
Morda se nam zdi življenje otrok na prvi pogled brezskrbno, a mnoge študije so potrdile, da tudi otroci niso varni pred stresom. Še več, dolgotrajni stres lahko vodi do učnih, vedenjskih ali zdravstvenih težav. Da bi otroku to prihranili oziroma ga naučili, kako naj se vede, ko se znajde pod pritiskom, da se bo zmogel iz žarečega kotla izvleči brez opeklin, mu bodite dober zgled.
 
Tudi vi, seve, se trudite živeti čuječe in pozorno, ne pa da ste v telesu sicer tukaj in zdaj, z mislimi pa v preteklosti ali prihodnosti. Z življenjskimi izzivi se ne spoprijemajte impulzivno, na prvo žogo. Vzemite si čas. Ne potlačite oziroma zanikajte svojih čustev, a tudi ne dovolite, da vas ta vodijo v dejanja, ki bi jih pozneje obžalovali. Ko ste jezni in vas zagrabi, da bi povzdignili glas vpričo otroka, seveda, si vzemite čas za predah. Nekaj sproščenih vdihov in izdihov bo zaleglo, da se bo jeza razkadila, ostalo pa bo to, kar je najbolje narediti v zvezi s tem, kar vas je razhudilo. Otroci vas bodo posnemali.
 
Preden se zjutraj vsak zapodi na svojo stran, vi v službo, otroci v vrtec ali šolo, lahko družno umirjeno postojite, trikrat zapovrstjo zbrano vdihnete in izdihnete, se z molitvijo ali kako drugače mirno pripravite na dnevne izzive. Enako lahko storite pred kosilom in večerjo. Ali pa se skupaj odpravite na sprehod in budno opazujte vse okoli sebe. Pogovarjajte se o tem, kaj vidite, slišite, vohate in čutite, in ne telefonirajte, ko se otrok igra v peskovniku. Preden se odpravite v posteljo, drug drugemu zaupajte, kaj vam je polepšalo dan in za kaj ste hvaležni, ter si zaželite lahko noč.
Deli s prijatelji