Orožje, ki gore zravna z zemljo

Danski arheologi so nedavno našli obesek v obliki mjöllnirja, slovitega mitološkega kladiva, ki ga je vihtel skandinavski bog groma Tor. Amulet, na katerega so naleteli na severozahodu danskega otoka Lolland, je le eden izmed približno tisoč obeskov te oblike, ki so jih doslej našli po vsej severni Evropi in so jih nosili Vikingi v prvem tisočletju našega štetja. Je pa prvi in edini, ki dokončno potrjuje, da značilni videz tega nakita, ki spominja na črko T, res ponazarja Torovo kladivo – vanj je namreč vrezan napis v runah (»hmar x is«), ki v prevodu pomeni »to je kladivo«.

»To je edini obesek v obliki kladiva z vrezanim napisom v runah. Odkriva nam, da ti res upodabljajo kladiva,« pojasnjuje Henrik Schilling, predstavnik Narodnega muzeja Danske. Vikinški možje in ženske so takšne obeske nosili za zaščito. »Štela je amuletova varovalna moč. Pogosto se kladivo in krščanski križ pojavljata skupaj, kar naj bi poskrbelo za dvojno varstvo,« razlaga Peter Pentz, arheolog iz omenjenega muzeja. Večina takšnih amuletov izvira iz obdobja med devetim in 11. stoletjem, največ so jih našli v zgodnjih središčih krščanstva, kar napeljuje na domnevo, da so jih Vikingi nosili tudi kot znamenje odpora do obeskov s križem, s katerimi so svojo vero izražali sveže spreobrnjeni kristjani.

Ta približno 1100 let stari bronasti obesek, ki je bil, ko je bil nov, bržkone prevlečen s srebrom, kositrom in zlatom, na eni strani krasi prepletajoč okrasni motiv, na drugi pa kratek napis v runah. Znanstveniki so potrebovali nekaj časa, da so razvozlali pomen napisa, saj so rune zelo majhne, površino amuleta je načela rja, pa tudi napis ni povsem pravilen.

Ta podrobno izdelani kos je najbrž delo tamkajšnjega rokodelskega mojstra, na kar kažejo ostanki srebrnih igel in kalupov za odlivanje brošk, ki so jih raziskovalci našli v bližini. Najbrž je bil dober obrtnik, saj so rune, velike vsega od tri do sedem milimetrov, zahtevale veliko natančnosti pri vrezovanju. Je pa bil mojster nekoliko manj vešč slovnice: arheologi opozarjajo, da je izpustil eno runo v besedi za kladivo, runa S pa je vrezana narobe obrnjena. A že dejstvo, da je sploh bil pismen, je presenetilo raziskovalce, saj to kaže na možnost, da so bili nekateri obrtniki vešči uporabe run. Ker je to edini doslej najdeni obesek z napisom, lahko domnevamo, da gre bolj za izjemo kot pravilo, saj najbrž večina rokodelcev ni bila dovolj visokega rodu, da bi znali brati in pisati.

Bog srditega pogleda

Skandinavski bog Tor nastopa predvsem kot bog groma, strele, neviht in hrasta, zaščitnik ljudi ter tudi kot bog zdravilstva in plodnosti. Stari miti ga opisujejo kot rdečelasega in rdečebradega silaka srditega pogleda. Bil je sin vrhovnega boga Odina in Fjörgyn, ki je bila poosebljena Zemlja. Po svetu se je prevažal v bojnem vozu, ki sta ga vlekla kozla, poleg kladiva pa si je lastil čarobni pas, ki je še povečeval njegovo že tako nemajhno moč, in železne rokavice, s katerimi je obvladal kladivo.

S kladivom je Asgard, nebeško trdnjavo bogov, varoval pred velikani, veliko njegovih pustolovščin pa se vrti okoli bojev z velikansko morsko kačo Jörmungandr, ki je bila tako dolga, da se je lahko ovila okoli sveta in se ugriznila v lastni rep. Po ljudskem izročilu mu je nekoč kladivo otel velikan, v zameno pa je zahteval svetlolaso boginjo plodnosti Frejo. Zvijačni bog Loki je našemil Tora v Frejo in ga podtaknil kot zahtevano odkupnino. Ko se je velikan približal svoji nevesti in ji položil kladivo v naročje, se je Tor, seve, iztrgal iz preobleke in pometel z njim.

Strokovnjaki domnevajo, da ima Tor korenine v pradavnem indoevropskem bogu, saj lahko najdemo podobnosti s keltskim Taranisom, slovanskim Perunom in posebno hindujskim bogom Indro, ki je bil prav tako rdečelasec in je kot orožje vihtel strelo. Tor ni bil edini bog s kladivom: z njim je mahal tudi grozeči etruščanski duh smrti Charu, ki je bil posrednik med svetom živih in mrtvih, kot simbol spretnosti pa sta ga nosila grški bog ognja, kovaštva in rokodelstva na splošno Hefajst ter njegova rimska različica Vulkan.

Kladivo, ki ne zgreši

Da je imel mjöllnir vlogo zaščitnega amuleta, ni nobeno presenečenje. Kladivo je že samo po sebi simbol moči, sploh pa Torovo, saj velja za mogočno orožje, ki ga je uporabljal še mogočnejši silak. V bajkah severnjakov velja Torovo kladivo za skoraj nepremagljivo orožje, ki lahko z zemljo zravna celo gore. Mjöllnir kot simbol ni imel le varovalne vloge, marveč je bil tudi del očiščevalnih verskih obredov, z njim so posvečevali oziroma blagoslavljali sklenitev zakonske zveze, rojstvo in z njim so ljudi pospremili na zadnjo pot.

Mit o njegovem nastanku je prvi zabeležil islandski pisec in pesnik Snorri Sturluson, ki je živel konec 12. stoletja in v 13. ter je na papir prelil večino skandinavske mitologije. V njegovih delih lahko preberemo, da sta kladivo skovala škratovska brata Sindri in Brokkr, in sicer v odgovor na izziv boga Lokija. Ta je stavil svojo glavo, da nista kos ustvariti večjih mojstrovin kot škrati, ki so ustvarili Odinovo kopje. Brata sta sprejela stavo in se lotila dela; medtem ko je Sindri v kovaški peči talil različne čarne predmete, je njegov brat poganjal kovaški meh. Pretkani Loki se je spremenil v muho in ga večkrat pičil, da bi prekinil njegovo delo. Brokkr je po posebno močnem piku v veko za trenutek nehal poganjati kovaški meh, in ko je Sindri potegnil iz peči kladivo, je to imelo prekratek ročaj in ga je bilo moč vihteti le z eno roko namesto z obema.

Vseeno sta škrata dobila stavo, a ju je Loki znova pretental, češ da mu ne moreta odrobiti glave, saj bi mu morala za to prerezati vrat, kar pa ni bilo del prvotnega dogovora. Brokkr mu je v poduk zašil usta skupaj, a je vseeno predal Toru kladivo in mu dejal, da lahko z njim udari po čemer koli še tako močno, pa ga kladivo ne bo pustilo na cedilu, in če ga bo zalučal, ne bo nikoli zgrešilo cilja ter se bo vedno vrnilo v njegovo roko kot bumerang.