Strokovnjaki pravijo, da moramo odvisnosti ločiti od stvari, ki nas hranijo in jih potrebujemo za življenje, vključno s hrano, vodo, toploto, pravo ljubeznijo oziroma prijateljskimi odnosi. V pravih odmerkih in ob pravem času vse našteto namreč ne povzroči stresnega odziva v telesu. Po drugi strani pa so stimulansi tiste snovi, vedenje in navade, ki nas navidezno spodbujajo, a povzročajo stresni odziv v telesu, dolgoročno pa tako ali drugače slabijo telo in/ali um. Lahko so to snovi, ki nas hranijo – hrana lahko na primer spodbuja odvisnost, če jo uživamo v nepravilnih količinah.
Tudi določene navade in vedenje nas lahko delno hranijo, delno pa spodbujajo odvisnost, na primer kava, ki vsebuje nekaj hranilnih snovi, a prav tako deluje kot stimulans. Alkohol nas oropa vitaminov B-kompleksa, cinka, magnezija in poškoduje jetra.
Vsi stimulansi lahko vodijo v odvisnost, česar se je še posebej dobro zavedati v mesecu, ko radi pretiravamo s hrano in drugimi razvadami. Za stimulanse je značilen občutek vznesenosti, navdušenja, evforije, ki mu nato sledi padec. Vse, kar deluje na ta način in povzroči opisan začarani krog, lahko opredelimo kot odvisnost. Ko izzveni občutek navdušenja, namreč potrebujemo nov odmerek.
Po drugi strani vsaka snov, od katere smo odvisni, slabi telo in um. Po padcu razpoloženja se počutimo slabše kot na začetku, zato nadaljujemo, da bi si povrnili dober občutek. Če smo razmeroma zdravi, lahko sicer telo nekako odstrani strupe in spet vzpostavi ravnovesje, tako da se samo ne počutimo dobro. Enako velja za večino drugih slabih navad – preveč seksa, odvisen odnos, igranje računalniških igric …
Dolgoročno slabijo telo
Biokemiki odvisnost povezujejo z nadledvično žlezo, ki je v telesu odgovorna za energijo in hormone. Ti lahko ustavijo bolečino, dvignejo raven krvnega sladkorja in zmanjšajo vnetja. Dr. Paul Eck je ugotovil, da ima največ odvisnih ljudi šibko nadledvično žlezo, zato hrepenijo po snoveh, aktivnostih, navadah, odnosih in drugem, kar jo spodbuja. To so kofein, sladkor, sol, čokolada, kokain, antidepresivi pa tudi seks, pretirana telesna vadba. Nagnjeni so k odzivanju z jezo, strahom, dramo v službi in doma. Težava je v tem, da naštete snovi postopoma še oslabijo nadledvično žlezo, kar pa samo poglablja odvisnost. Iz začaranega kroga se lahko tako izvijejo samo z razumevanjem vpliva, ki ga imajo nanje tako naštete snovi kot čustva.
Na druge telesne organe pa lahko snovi, ki sprožajo odvisnost, sprva delujejo spodbudno, dolgoročno pa jih slabijo. S hrano, ogljikovimi hidrati in sladkorjem namreč kratkoročno pomirjamo živčni sistem – sprosti se tesnoba, izginejo dvomi o sebi, občutki osamljenosti, strahovi, jeza in negativne misli, pozneje pa plačamo račun za to.
Stimulansom je skupno, da začasno ustvarijo občutek dobrega počutja, hkrati pa slabijo imunski sistem in spirajo minerale in vitamine iz telesa. Enako velja za umetne sladke pijače – nekatere vsebujejo tudi deset žlic sladkorja na pločevinko in snovi, ki vežejo nase kalcij, magnezij in cink, ki jih s tem izgubljamo.
Čustvena zasvojenost
Primer so milijoni ljudi, ki gledajo filme, polne nasilja, poslušajo glasno divjo glasbo ali so obsedeni s sledenjem poročilom. Brez teh dražljajev so namreč zdolgočaseni in prazni. Podobno čustveno spodbudo prinašajo izsiljen prepir s partnerjem, sovraštvo do nekoga ali nečesa, zamere, maščevanje in druga stanja, ki prinašajo začasni občutek premoči in nadvlade nad nekom. Nekateri ljudje celo preprosto morajo biti jezni, da se dobro počutijo. Za večino čustvenih odvisnosti se skriva strah.
Mentalna odvisnost
Sem spadajo prepričanja, ki nekoga postavijo in ohranjajo nad drugimi, zaradi česar se dobro počuti glede sebe. Od zdravih pozitivnih prepričanj se razlikujejo po tem, da škodujejo umu in pogosto tudi telesu. Občutek večvrednosti na primer vzbuja navidezno moč. Nekdo se čuti pametnejšega ali privlačnejšega od drugih. Vse to mu pomaga pozabiti na njegove pomanjkljivosti in celo težave, toda po drugi strani mu onemogoča ustvarjanje zdravih odnosov in sprejemanje pametnih odločitev. Včasih gre preprosto za vzvišenost, ki prav tako spada med mentalne odvisnosti oziroma dejavnosti, tako kot če verjamemo neresnicam – drugi osebi, politični stranki, ideologiji ali čemu drugemu. To namreč prav tako nakazuje togost uma in vztrajanje pri svojem. Tudi prepričanje, da je svet slab in so ljudje zlobni, vzbuja občutek večvrednosti. Nenehno primerjanje z njimi pa vodi v slabe odločitve, nezaupanje, pomanjkanje običajnega sodelovanja z drugimi itd. Močna negativnost lahko seveda tudi oslabi telo in zbolimo.
Nevarna iluzija
Tudi duhovne prakse lahko delujejo kot spodbujevalci odvisnosti. Vse, kar nam pričara začasni občutek vznesenosti, da se vračamo po nov odmerek, četudi so to vodene meditacije in čeprav nam zadeva ne pomaga, da bi se premaknili naprej in se duhovno razvijali. Tega se močno zavedajo nekateri novodobni učitelji in guruji, ki izkoriščajo lahkovernost ljudi za svoj zaslužek.
Tudi če smo tako močno v duhovnem svetu, da ignoriramo fizično realnost, je nevarno, saj v resnici živimo v iluziji.
Zmerno pri vadbi
Športna aktivnost močno spodbuja nadledvično žlezo, saj dviguje raven kortizola, spodbuja krvni obtok in povzroči občutek evforije. Prav tako velja splošno prepričanje, da je vadba zdrava in moramo biti čim bolj fizično aktivni, suha mišičasta podoba pa naj bi bila povezana z zdravjem. Toda ko preide v odvisnost, je lahko vadba tudi škodljiva za imunski sistem, telo prikrajša za počitek, oslabi delovanje ščitnice in preobremeni sklepe.
Prva pomoč
Pogost vzrok za odvisnost je slaba samopodoba. Če se nekdo ne počuti dobro v svojem telesu, si pomaga s trenutnimi stanji vznesenosti, ki jih prinašajo stimulansi, četudi je to dolgoročno škodljivo za telo in duha. Ego nas primerja z drugimi, tako je nekdo vedno nadrejen in drugi podrejen. V tem primeru mora človek doumeti, da smo vsi božanske duše, vredne ljubezni. Če se vedno primerjamo in potrjujemo svojo vrednost v odnosu do drugih, moramo prenehati. Vsakdo ima določene talente in darove. Ko se zavedamo tega, odvisnosti izginejo, saj ne potrebujemo več hipne zadovoljitve, premostitve čustvene praznine in zunanje potrditve.
Če hkrati podpremo delovanje nadledvične žleze, lažje prekinemo začarani krog odvisnosti. Pomagamo si lahko z uživanjem hrane, ki vsebuje vitamine B-kompleksa, vitamine C, E, magnezij in cink, ter jemo beljakovine vsaj dvakrat na dan. Dovolj spanja in počitka prav tako pomaga. Naučiti se moramo spuščati strah in skrbi ter se razstrupiti, posebej če imamo v telesu sledi težkih kovin.
Če okrepimo telesno kemijo, izzveni želja po nadvladi. Nadledvična žleza je namreč povezana z odzivom iz pradavnine »bori se ali pobegni« in vpliva na to, kako premagujemo stres. Kako se spopadamo z življenjem in svetom okoli sebe, je na splošno v veliki meri odvisno od naše telesne kemije. Vsaka navada, ki jo oslabi ali vrže iz ravnovesja, zmanjša našo sposobnost za premagovanje stresa. Ko ga bolje obvladujemo, pa posledično potrebujemo manj škodljivih snovi za pobeg iz resničnosti. Seveda se morate v resnih primerih predvsem obrniti po strokovno pomoč.
V veselem decembru se zavedajte, da lahko druženja s prijatelji pozitivno ali negativno vplivajo na razvade in odvisnosti, saj je v prazničnem času predvsem pitje alkohola nekakšno družabno pravilo. Pijemo, da nazdravimo, se imamo dobro, se veselimo s prijatelji. Toda naj to ne postane navada ali odvisnost. Sprejmite resničnost in ne bežite od nje. Znebite se prepričanja, da je svet grozen. Sami si morate ustvariti življenje, iz katerega ne boste imeli potrebe bežati.