Dasiravno sodobna zahodna družba slovi kot še posebno obsedena s kultom mladostnosti in s številnimi predsodki o starejših, pa strah pred staranjem ni nič novega. Že stari Grki so denimo hrepeneče sanjarili o vrelcu večne mladosti, ta naj bi obstajal v daljni deželi in bi tistega, ki bi se okopal v njem ali pil vodo iz njega, pomladil in poživil.
Je pa res, da se danes strah pred posledicami staranja pojavlja pri vedno mlajših ljudeh – ko se izvijejo iz najstniške želje po odraslosti in samostojnosti, lahko v zgodnji odraslosti komaj kaj uživajo, in že jih zgrabi strah pred prvimi gubami. Po neki raziskavi iz leta 2012 ženske že pri 29 letih začne skrbeti zaradi prvih znamenj staranja, pa tudi novodobni moški jim kmalu sledijo. Strah je lahko celo tako močan, da se razvije v pravo fobijo, ki hromi posameznikovo duševno dobro. Geraskofobijo ali strah pred staranjem zaznamujeta tesnoba in strah pred tem, da bi ostali sami, nemočni in nezmožni skrbeti zase; strah pred prihodnostjo in pred tem, da bomo prezrti ter ne bomo več igrali dejavne vloge v življenju svojega ožjega in širšega družbenega kroga.
V medijih so vsi zdravi
Svojo vlogo ima pri tem zanesljivo kozmetična industrija, ki poskuša že mladim prodajati izdelke proti venenju kože. Če že uidemo oglasom za kremice, pa je tukaj še splošni vpliv medijev, na primer filmske industrije, ki postavljajo mladost na piedestal, starost pa predstavljajo kot kruto in celo rahlo nagnusno. Mladi so v medijskih predstavitvah na splošno zdravi, lepi, sijoči in srečni, starejši pa prav nasprotno. Na staranje se gleda kot na neustavljiv zaton, na stare ljudi kot breme družbe, življenje naj bi bilo neizprosna dirka, v kateri ni prostora za obnemogle, ki so karikirani kot sitne in iztrošene človeške lupine.
Vedno bolj si zatiskamo oči pred staranjem, čeravno živimo v družbi, kjer je vedno večji delež ljudi starih ter v kateri živimo dlje in bolj zdravo, kot so rodovi pred nami. Nekateri prihod let preprosto zanikajo, a ker ne sprejmejo dejstva, da bomo nekoč vsi stari, se tudi ne morejo poistovetiti s starejšimi, prepoznati napačnosti stereotipov in tako ustvariti drugačnega prepričanja o zrelih letih. Poskušajmo nekoliko odpreti oči, sprejeti staranje kot neizbežno in spoznati prednosti, ki jih prinaša. Zakaj bi moral biti vsak rojstni dan vir tesnobe in skrbi?
Bolj umirjeni
Po zaslugi moderne medicine vstopamo v stara leta vedno bolj zdravi in kljub neizogibnemu pešanju še vedno dovolj močni in duševno hitri. V starosti se lahko končno obrnemo od včasih nesmiselnega cikla služenja in trošenja denarja v bolj razmišljujoč življenjski slog.
Zakaj ne bi izkoristili dejstva, da nam v pokoju ni več treba skrbeti za otroke ali kariero, in si privoščili novo dogodivščino, pridobili novo znanje? Treba je dolgoročno načrtovati, krepiti odnose z družino in prijatelji, biti pripravljen dejavno živeti in si omisliti nove konjičke, priporočajo strokovnjaki. Nikoli ni prepozno za, na primer, učenje novih jezikov, potovanja ali navezovanje stikov z ljudmi vseh starosti. Učimo in izpolnjujemo se lahko do zadnjega diha, prav tako nikoli ni prepozno za osebnostno rast. Gub ne moremo zlikati, lahko pa vedno lepšamo svoj značaj. Psihiater dr. Marc Agronin ugotavlja, da se starejši radi in zlahka učijo, povrhu jim je v primerjavi z mlajšimi lažje odkriti, kaj v njihovem življenju res šteje in kaj jim dobro dene, zaradi česar modreje izbirajo svoje prostočasne dejavnosti.
Z leti tudi več poznavanja samega sebe
Starejši so tudi bolj pomirjeni, kažejo izsledki raziskav, in se ne obremenjujejo več toliko s tem, kaj si o njih in njihovih dejanjih mislijo drugi. Kaj pomaga najstniku mlado telo, če se venomer ubija s tesnobo zaradi enega samega mozolja, ki ga po njegovem vidi in obsoja ves svet? Študije kažejo, da seniorji bolj cenijo vse lepo v življenju in znajo bolje prenašati krize in izzive. Starejši ko smo, bolj se poznamo, bolj se sprejemamo take, kot smo, in imamo lažje radi sami sebe. To bržkone odtehta dejstvo, da ne moremo več nositi minikril ali preobračati kozolcev. Dr. Gene D. Cohen našteva še druge prednosti staranja: starejši imajo praviloma daljšo vžigalno vrvico in se ne pustijo tako hitro iztiriti, bolje nadzorujejo jezo in druga negativna čustva.
Študija z Univerze v Michiganu je pokazala, da se tudi bolje znajdejo pri reševanju konfliktov – znanstveniki so 200 prostovoljcem dali prebrati pisma, v katerih nekdo prosi za nasvet v osebnih odnosih, in ljudje, starejši od 60 let, so se znali bolje vživeti v kožo vseh vpletenih, ponuditi več ustvarjalnih rešitev in so pogosteje predlagali za obe strani sprejemljiv kompromis.
Strah pred nečim, ravno to spodbuja
S starostjo prihaja tudi manj obžalovanja: nemški raziskovalci so ugotovili, da se 60-letniki pri simuliranih igrah na srečo v nasprotju z 20-letniki niso toliko jezili zaradi porazov in niso poskušali pokriti izgub s še večjim tveganjem. Neka telefonska anketa, ki je zajela na stotisoče Američanov, pa je pokazala, da so ljudje po 50. letu v povprečju srečnejši kot v mlajših letih in da je po 20. vedno manj jeze ter po 50. manj stresa.
Ironično je, da lahko strah pred staranjem pospeši propad, ki se ga najbolj bojimo, in oropa naše življenje pomena. Negativni stereotipi o staranju in pričakovanja v zvezi z njim lahko namreč delujejo kot samoizpolnjujoča se prerokba. Psihologinja Ellen Langer je odkrila, da denimo strah pred izgubo spomina stopnjuje resnično pešanje spomina. Ugotovila je, da črnogleda pričakovanja o starosti, ki jih imamo, vodijo v to, da se manj trudimo, se slabše prilagajamo, se izogibamo novim izzivom in tako res postanemo stereotipni starostniki. Langerjeva je v neki študiji potrdila vpliv teh pričakovanj, saj imajo starejši Kitajci – v njihovi kulturi cenijo starostnike kot modre – veliko boljši spomin kot enako stari Američani. Še več, starejši Kitajci so se odrezali skoraj enako dobro kot mladi.
Večina je zadovoljna s svojimi dosežki
Modrost je še ena velika prednost, ki jo prinašajo zrela leta, saj nekaterih stvari preprosto ni mogoče uvideti drugače kot po bogati beri izkušenj, ki jih prinaša življenje. A pozor, psihologa Paul B. Baltes in Ursula M. Staudinger sta odkrila, da čeravno se izkušnje nabirajo s časom, pa moramo za pravo modrost ostati odprti za novosti. Raziskava Univerze v Illinoisu je tako pokazala, da starejši nadzorniki poletov blestijo pri delu v primerjavi z mlajšimi kolegi – kljub nekoliko slabšemu kratkoročnemu spominu, ki pa ga nadomestijo z izkušnjami. Več modrosti pomeni lažje odločati se z manj premlevanja in obžalovanja. Bolj poznamo sami sebe, lažje se osredotočamo na to, kar nam je res pomembno. Večina nenevrotičnih starejših ljudi je zadovoljnih s tem, kar so dosegli v življenju, so srečni in imajo boljšo samozavest, meni psiholog Forrest Scogin.
Raziskave prav tako kažejo, da s staranjem ostane več lepih in manj grdih spominov. Strokovnjaki z Univerze Duke in Univerze v Alberti so dvema skupinama prostovoljcev – v eni so bili 20-, v drugi pa 70-letniki – pokazali fotografije z bodisi nevtralno bodisi negativno vsebino, na primer s trpinčenimi trupli ali bolnimi otroki. Pozneje so prosili prostovoljce, naj opišejo fotografije. Starejši so si težje priklicali v spomin mučne podobe. S staranjem se bolj osredotočamo na reči, ki izboljšujejo naše dobro čustveno počutje, meni raziskovalka Peggy St. Jacques. Če poenostavimo, če ste starejši, vam bodo po družinskem kosilu verjetneje ostali v spominu prijetni trenutki z vnuki namesto prepirov okoli politike ali zažgane pečenke.
Za konec raztrgajmo še pogost stereotip, ki smo ga omenili v uvodu, da starejši ne prispevajo nič koristnega družbi. To si lahko misli le nekdo, ki mu starši še niso priskočili na pomoč pri varstvu otrok ali ki jim dedek še ni pomagal s koristnim nasvetom. Neka raziskava je pokazala, da so starejši družbeno zelo koristni: bolj so politično dejavni, manj so nagnjeni h kriminalu, raje priskočijo na pomoč in so bolj pripravljeni sodelovati pri različnih prostovoljnih dejavnostih.
