Po starem ruskem ljudskem izročilu je imel šaman pomembno vlogo v skupnosti, v kateri je živel, bil je poganski svečenik, zvezdogled in prerok. Že res, tako vsaj pričajo zgodovinski viri, da je bil kdaj tudi lažni prerok, a to ne zmanjšuje verovanja, da je bil prav on edini v neki skupnosti, ki je imel moč napovedovanja prihodnosti in povezovanja sveta živih s svetom onkraj, svetom mrtvih. Po ljudski veri so za šamane veljali še zdravilci, vrači, lekarnarji in bajaličarji.
Kakšno vlogo so domnevno imeli, lahko izluščimo iz ohranjenih zgodovinskih virov, pri tem pa ne smemo pozabiti, da so ti nastali v obdobju, ko je bila poganska vera v zatonu, izpodrivala jo je krščanska. Kronisti se zategadelj bržkone niso trudili zbrati in zabeležiti kaj takega, kar bi bilo poganskim vračem posebno v prid.
V 12. stoletje segajo zapisi o procesih zoper šamane, ki so potekali po hudi lakoti okoli leta 1071, iz njih pa lahko izluščimo precej podatkov o njihovi veri in delovanju. Vrači naj bi premožnejše ženske v obdobju hude stiske obtožili, da skrivajo hrano, zato so jo, ljudem v pomoč, vrnili tako, da so iz njihovih teles pričarali žito, ribe in druga živila. Toda s takšno coprnijo so ženskam povzročili veliko gorja, zato jih je dal vojvoda Jan Višatič zapreti. Na zaslišanju jim je vojvoda postavil več vprašanj o njihovi veri. Po njej, je bilo zabeleženo, človeka ni ustvaril bog, ampak hudič, in to iz krpe, ki jo je bog uporabil v parni kopeli. Ko je bog videl, kaj je storil vrag, je človeku vdihnil vsaj dušo. Ker je bil človek tako ustvarjen, gre njegovo telo po smrti v zemljo, k hudiču, njegova duša pa se vzpne v nebo, vrne se k bogu. Na vojvodovo vprašanje, kateremu bogu se klanjajo, so mu menda odgovorili, da Antikristu. Vojvoda je šamanom zagrozil z mukami na tem in onem svetu, a jih to menda ni vznemirilo, kajti, tako so jim zatrdili njihovi bogovi, ne more jim storiti nič žalega. Vseeno je oblastnik njihove bogove razglasil za lažne, njih pa velel najprej mučiti, nato pa obesiti na hrast. Njihova trupla naj bi raztrgali medvedi.
Križ varuje
Prav tako v 12. stoletju je bilo zabeleženo, kaj je o coprnijah nekega šamana, medtem ko je bil na obisku pri nekem finskem ljudstvu, izvedel neki Novgorodčan. Moški je poročal, da je bil pri vraču doma, ko je ta k sebi povabil bese. Šaman je padel v trans in začel prerokovati, gostje pa so bili na varnem pred besi, kajti okoli vratu so nosili križ. Tudi iz drugih zapisov lahko sklepamo, da so se krščanski svečeniki in laiki, medtem ko so šamani pod vplivom besov odstirali prihodnost, varovali s križem.
O življenju in delu šamanov se lahko poučimo tudi iz legende o nastanku mesta Jaroslavlje. Tako pravi: živel je šaman, ki je skrbel za svetišče boga Volosa v naselju Medvedji kot. Zlasti je moral paziti na to, da je v hramu neprestano gorel ogenj. Svečenik, ki je opravljal to častno nalogo, se je zavezal, da se bo dal živ sežgati, če mu bo ogenj ugasnil. Hram so med drugimi vsako leto na pomlad obiskali pastirji, ki so prvič gnali živino na pašo, da bi Volos varoval njihovo čredo, so mu navadno žrtvovali par mladih telet. Tako so prebivalci Medvedjega kota živeli v slogi s svetiščem, dasi so na posvetni ravni prisegli zvestobo knezu Jaroslavu, ki je bil krščanske vere. Ko se je ta nekega dne pojavil med njimi, so nadenj naščuvali medveda. Jaroslav ni bil od muh, zamahnil je s sekiro in zver pri priči pokončal. V spomin na dogodek in v opomin ljudem je dal tam, kjer je ubil medveda, postaviti cerkev, okoli nje pa je nastalo naselje Jaroslavlje. Iz pripovedke izvemo, kar vemo tudi iz drugih virov, da je bil kult Volosa tesno povezan z medvedom, ta zver naj bi bila božja služabnica.
O tem, kaj je Slovanom pomenil bog groma ali Perun, pa bi lahko sklepali iz pripovedk o šamanu Volhovu, po katerem sta poimenovana rusko mesto in reka. Volhov, ki so ga obsedli besi, je lahko prevzel podobo krokodila. V živalski preobleki je napadal ljudi, jih zvlekel v reko, jih ugonobil in požrl. Ljudje so verjeli, da je Volhov kot krokodil v resnici služabnik boga groma ali Peruna, ki po božjem nareku kaznuje ljudi. Nekoč je izgubil nadzor nad besi, zaradi česar je v preobleki krokodila utopil. Ko so ljudje videli, kaj se je zgodilo, so ga častno pokopali pod veliko gomilo, na poslednjo pot so ga pospremili z žalostinkami. Tri dni po pogrebu se je zemlja odprla in pogoltnila truplo šamana čarovnika z gomilo vred.
