Notranji mir za volanom

Da notranji mir dobro dene telesnemu in duševnemu počutju, se strinjajo strokovnjaki in laiki, res pa je, da nimajo prvi in drugi enakega mnenja, ko beseda nanese na to, kako dosegljiv je v resnici komu sredi vsakdanjega vrveža. Prvi nizajo priporočila, drugim se dviguje krvni tlaka že ob misli, kako neki naj jih uporabijo, ko pa so v resnici povsem neživljenjska. No, nekateri izmed novodobnih dušeslovcev menijo, da vaja dela mojstra.

Notranja pomirjenost, medtem ko ste za volanom, vas obvaruje pred prenagljenimi odzivi, prihrani čustveno, miselno in telesno moč, povrhu pa pomeni, da niste izpostavljeni stresu, jezi in skrbem. Že kanec dušnega miru med vožnjo pripomore k temu, da prispete na cilj bolj zadovoljni, mirni, tudi krepkejši, namesto telesno in duševno povsem izžeti.

Oglejmo si dva primera. Vzemimo za zgled nekoga, ki je vedno in povsod napet kot struna, je nagnjen k jezljivosti, že malenkost ga spravi iz tira oziroma ga podžge k čezmernim čustvom, mislim in dejanjem. Vsak dan se vozi v službo, pot ga jezi in izčrpava. Vse na cesti ga razkači – ljudje, ki vozijo hitreje kot on, tudi tisti, ki so pravi počasneti, pa rdeče luči na semaforju, prometni zamaški in vse drugo, kar se mu pripeti.

Zdaj vzemimo drug primer. Nekoga, ki je notranje umirjen in zmore ne tako močno in nenadoma vplesti se, v kar koli že se dogaja okoli njega, predvsem pa si ne dovoli, da bi ga neprijetne okoliščine razkačile. Vozi se po isti cesti kot prvi voznik, se srečuje z enakimi sovozniki in razmerami v prometu. Razlika je v tem, da drugega to, kar se dogaja na cesti, ne prizadene, ne gane. Je potrpežljiv in miren, in to tudi tedaj, ko so razmere v prometu zahtevne. Ve, da z jezo in nepotrpežljivostjo ne bo nič dosegel, nič izboljšal. Zaradi take notranje naravnanosti v nasprotju s prvim omenjenim prispe na cilj duševno svež, miren in prav nič utrujen.

Nekateri ljudje so za volanom bolj podobni prvemu skrajnemu primeru, nekateri drugemu, večina pa je nekje vmes ali pa kakor kdaj, včasih jih razkači že malenkost in začnejo vsem trobiti kot nori, včasih pa se mirno odpeljejo naprej tudi tedaj, ko je šlo za las in se imajo le svoji prisebnosti in hitrim odzivom zahvaliti, da ni počilo.

Verjetno ni nikogar, ki se ne bi strinjal, da je ostati miren med vožnjo zelo pomembno, saj povečuje njeno varnost. Pri tem kakopak nimamo v mislih le daljše vožnje, na katere se vozniki običajno vnaprej dobro pripravijo, ampak vsako, tudi tedaj, ko sedemo za volan, da se odpeljemo kak kilometer ali manj od trgovine do trgovine. Pozornost voznika je pomembna, pa naj je promet miren oziroma ga skoraj ni, ko se zdi, da so na cesti prav vsa vozila, kar jih je, in se vsak kljub prometnim zamaškom trudi svoje spraviti čim prej na cilj.

Jeza, nepotrpežljivost in zaskrbljenost ne pripomorejo k temu, da hitreje prispemo na cilj, niti ne morejo prispevati k spremembi prometnih razmer. Dušeslovci predlagajo, da vse, kar se komu zgodi v prometu, vzame kot vajo za razvijanje miru, potrpežljivosti in nenavezanosti. Pravzaprav je vožnja kot nalašč za mojstrenje v osebnostnem in duhovnem razvoju.

Pred vožnjo ...

Kaj lahko naredite za to, da med vožnjo ostanete mirni? Najbolje, seveda, bi bilo, da se tudi sicer v življenju urite v meditaciji in drugih vajah, ki vam pomagajo ostati mirni v vseh, tudi najbolj izzivalnih življenjskih preizkušnjah. Če niste vajeni meditirati, pa nekaj nasvetov, ki jih lahko spoštuje vsakdo, ne glede na to, ali opravlja katere duhovne vaje.

Preden sedete za volan, si nekajkrat na glas ali na tiho v svoji glavi recite: »Ko vozim, sem miren. Naj se zgodi na cesti kar koli že, sem miren in sproščen.« Preden se poženete na cesto, se zavedajte, da je vožnja dobra priložnost za razvijanje potrpežljivosti in strpnosti. Morda si lahko omislite tudi nekakšen opomnik, listič, ki si ga nalepite na vidno mesto v notranjosti avtomobila in ga ošinete s pogledom vsakič, ko se ustavite zaradi rdeče luči na semaforju. Bodite ustvarjalni, dušeslovci predlagajo besedilo: »Vedno in povsod sem spokojen. Nič in nihče ne more omajati mojega notranjega miru,« vi pa, seve, lahko na isto vižo sestavite tudi drugačno.

Preden sedete za volan in ko začnete voziti, se opomnite, da cesta ni bila narejena posebej za vas in samo za vas. Na njej je pisana bera voznikov, ljudje z različnimi nravnimi posebnostmi, in vsak izmed njih si želi varno, marsikdo tudi čim prej prispeti na cilj, pa naj stane, kar hoče. To pomeni, da preprosto morate biti strpni, obzirni, uvidevni in potrpežljivi.

... in med njo

Ko med vožnjo čutite, da vas zapušča notranji mir, poglobite dihanje. Če razmere ne zahtevajo takojšnjega odziva, si vzemite predah, preden komu zatrobite ali kako drugače stresete jezo – trikrat zapovrstjo globoko vdihnite in izdihnite.

Če pred vami kdo vozi prav po polžje, razmere pa ne dovolijo, da bi ga varno prehiteli, si lahko predstavljate, da ste zelo pomembna oseba in da je vozilo pred vami pravzaprav vaše spremstvo – nekdo, ki vam tlakuje pot.

Bržkone ni treba na to posebno opozoriti, in vendar – zmeraj se odpravite na pot dovolj zgodaj, da vam na cesti ne bo treba hiteti, ker boste sicer prispeli prepozno.

Predvsem pa – osredotočite se na vožnjo. Ne dovolite, da vam skrbi ali katere druge misli speljejo pozornost proč od vozila in tega, kaj počnete v njem.