Ljudsko izročilo spanec razlaga v luči bližine smrti oziroma večnega sna, kajti po njem je sen brat smrti ali kakor polovica smrti. Med spanjem duša, njena polovica ali ena izmed dveh človekovih duš, zlasti pri čarovnicah, lahko zapusti telo skozi usta in tava po krajih, ki jih speči vidi v sanjah. Zategadelj so nekdaj verjeli, da je trdno spečega nevarno zbuditi ali celo obračati, kajti njegova duša se v tem primeru morda ne bi zmogla vrniti v telo. Človek bi v tem primeru izgubil spomin, razum, dobil bi padavico ali bi celo umrl. Južni Slovani so zaradi tega spečo žensko, ki so jo sumili, da je čarovnica, z nogami obrnili proti vzglavju, nato pa napeli ušesa, kdaj se bo na podstrešju hrupno oglasil zli duh, ki je v snu zapustil njeno telo in se ne more vrniti.
Če bi kdo koga na hitro prebudil, duša ne bi našla več poti nazaj
Spečega je bilo prepovedano poljubljati, saj bi lahko zbolel ali umrl. Mati spečega otroka ni dojila, saj bi sicer nehal rasti. Nekdaj so verjeli, da otroka, ki se v snu smeje, zabavajo angeli, če pa škrta z zobmi, se bojuje s hudiči. Kdor govori v snu, naj ne bi dolgo živel, veljalo pa je, da bo, če ga med nočnim govorom kdo prime za mezinec, vse povedal po resnici. Če speči kriči in glasno govori, naj bi ga stresli za nos. Kdor se želi zbuditi ob določeni uri, naj bi legel k počitku s koščico iz petelinove peruti okoli vratu ali pa, preden leže, s palcem tolikokrat udaril ob posteljo, kolikor je števil v uri, ob kateri naj bi se zbudil.
Ni vseeno, kako ležimo med spanjem; glavo naj bi obrnili proti kotu hiše, kjer so svete podobe, ne pa proti pragu, in sicer prečno na deske v podu, ne vzdolž, kot se polaga mrtvega. Moški naj ne spi na trebuhu, ženska, zlasti nosečnica, pa ne na hrbtu, saj bi sicer bila lahek plen hudiču in nečistim silam. Kdor spi z odprtimi usti, tvega, da bo vanj vstopil zlodej ali kača. Zli duhovi spečega ne bodo več mučili, če bo legel na desni bok. Kdor spi v oblačilih, ki jih nosi čez dan, je dojemljivejši za bolezni. Modro pa si je nočno haljo prepasati – pas varuje pred nečistimi močmi.
Za trden sen
Nespečnost naj bi povzročale nečiste sile – nočnice, polnočnice in gozdne matere, ki ponoči neslišno vstopijo v hišo in ljudem jemljejo sen. Da bi otrok trdno spal, je bilo treba spoštovati več prepovedi in pravil. Po sončnem zahodu se ne sme gugati prazne zibelke, zliti vode po kopanju otroka na dvorišče, čez noč puščati plenic na dvorišču, zvečer odnesti ven loparja za peko kruha, omenjati zajca v prisotnosti otroka ipd. Kdor je prišel na obisk k porodnici, je moral sesti, da novorojenega otroka ne bi mučila nespečnost. Da bi pregnali nečiste sile, so mu pod blazino položili kovinske ali ostre predmete, na primer nož, sekiro, iglo, vreteno, grebljico ali smeti. Če otrok spi tako, da zakoplje glavo v blazino, bo postal sirota, če pa spi z odprtimi očmi, ne bo dolgo živel.
Če je človek slabo spal, so ga pokadili s svečo, ki jo je držal umirajoči, na vrat so mu nasuli pesek z groba ali mu pod blazino dali mrtvečev zob. Če je otroka mučila nespečnost ali je ponoči veliko jokal, so ga odnesli v kokošnjak, ko so se kokoši pripravljale na spanje, ali med čredo ovac, ki naj bi preglasile otrokov jok.
Bdeti ali namerno prikrajšati se za spanec je bil obred, ki so ga opravljali, ko je kdo pri hiši umrl, se rodil ali poročil, pa tudi na nekatere praznike. Tudi ko je bil kdo hudo zaspan, ni smel leči kjer koli, sicer bi ga lahko napadle nečiste sile. Zaspati je bilo nevarno na razpotjih, v parni kopeli, v senci leske, pod drevesom, ki škriplje, saj so verjeli, da se v njem muči duša grešnika. Kdor je zaspal za mizo, ki je čaščen kraj, je lahko pričakoval, da ga bodo preganjale kače. Kdor malica kruh v postelji in spi na drobtinah, bo sanjal o kačah. Ni dobro, če na spečega sije polna luna, saj bo postal mesečen, mesec pa ga lahko odpelje tudi na drugi svet.
Sanje ob mlaju naj bi se izpolnile, prav tako tiste, ki jih imamo v noči na nedeljo ali na praznik, medtem ko se sanje v noči na ponedeljek zmeraj »prazne«. Da bo nekaj tako, kot smo videli v sanjah, je še večja verjetnost, če se nam je to odstrlo zjutraj oziroma po polnoči, ne pa pred njo. Možnost, da se sen izpolni, se poveča tudi, če med sanjanjem spimo na desnem boku, zmanjša pa, če na hrbtu.