Novodobni dušeslovci svetujejo, da se nezaželene dediščine družinskih skrbi odpoveste z vajo ustvarjalne vizualizacije. Ko jo opravljate, potrebujete prostor, kjer vas nič ne bo motilo, sedete ali ležete, vseeno, ključno je, da je hrbtenica vzravnana, telo sproščeno, dihanje pa mirno in enakomerno. Vajo lahko opravite na dušek, od začetka do konca, ali pa postopno, vsakič po en korak. Lahko jo večkrat ponovite, kajti tako se boste še bolje seznanili z nezaželeno družinsko zapuščino in se od nje tudi poslovili, da ne bo več metala polen pod noge vaši sreči, blaginji in uspehu.
Odkrijte prezaskrbljene
Najprej si v misli prikličite člane družine svoje generacije, sebe in sorojence, bratrance in sestrične, s katerimi se odraščali, posedite na nogometno igrišče. Koliko izmed njih je čezmerno zaskrbljenih? Tistim, ki so, dajte v roke rdečo zastavico, nanjo pa napišite, katera skrb ga (je) najbolj pesti(la). Morda se za koga spomnite, da je bil kot šolar ali dijak zaskrbljen za učni uspeh, torej mu dajte zastavico Šola, ali pa veste, da koga prav zdaj hudo pestijo skrbi o tem, kako bo preživel, torej dobi zastavico Denar, Služba itn.
Rdeče zastavice
Poglejte, koliko rdečih zastav ste razdelili in komu. V nekaterih družinah je med prezaskrbljenimi več žensk kot moških, več starejših (prvorojencev) kot mlajših. Ste rdeče zastave dali onim, ki imajo v družini sloves uspešnežev, ali onim, ki da so zgube? Kako širša družina gleda na one, ki nimajo zastavice – negodujejo, češ, premalo skrbijo za starše, niso odgovorni, ali pa, prav nasprotno, hvalijo njihovo brezbrižnost, češ, poglej jo, nič ji ne more scefrati živcev. Katere lastnosti so pripisane prezaskrbljenim – odgovornost, skrbnost, dolgočasnost? – in katere brezbrižnim – vznemirljivost, zabavnost, neodgovornost, pomanjkanje zdrave pameti, pišmevuhovstvo? Takšna vaja vam pomaga odkriti družinske vzorce, spoznati, ali ste bili zgodaj spodbujeni k temu, da vas skrbi, ali ne. Tudi kako vi gledate na skrb, jo imate za vrlino ali hibo.
Zdaj za hrbet družinskih članov vaše generacije postavite še en starejši rod, torej starše, strice in tete ter njihove življenjske sopotnike. To je generacija, od katere ste se vi in vaši vrstniki naučili biti zaskrbljeni ali brezbrižni. Prisluhnite njihovim skrbem. Katere zaupajo potomcem, katere izpovedo le drug drugemu? Vsem, ki so (bili) prezaskrbljeni, podelite rdečo zastavico in nanjo napišite, katera je (bila) njegova največja skrb. Bodite pozorni še na to, ali med temi prevladujejo ženske ali moški, starejši ali mlajši, ali imajo starši in njihovi potomci na zastavici enako skrb.
Katera skrb prevladuje?
Če izhajate iz velike družine, vam bo ta vaja bržkone vzela precej časa, zaradi česar jo je smiselno razdeliti. Posebno ker naslednji korak zahteva, da dodate še en, starejši rod, torej stare starše. Posedite jih na klopce in gugalnike – tako ste si jih bržkone vtisnili v spomin –, prisluhnite, kaj govorijo svojim potomcem, vašim staršem, stricem in tetam. Ob njih posedite, če veste zanje, tudi njihove sorojence, bratrance in sestrične – kaj govorijo drug drugemu, kaj otrokom, kaj vam. Več zastavic delite ženskam ali moškim? Katera skrb prevladuje? Ste nanjo napisali predvsem Denar? So prezaskrbljene večinoma ženske?
Obnovite zgodbo
Poskušajte obnoviti kako zgodbo, ki je šla iz roda v rod in ki dobro ponazarja, kako se je kdo v imenu strahu, da se ne bi zgodilo še kaj hujšega, odpovedal svojim sanjam. Je vaš stric na prigovarjanje vašega dedka postal pek in se zaposlil v družinski pekarni, ker da s poklicem, ki bi bil po njegovi volji, menda ne bi mogel preživeti sebe in družine? Je junakinja zgodbe babica, ki je zgodaj ovdovela, vseskozi delala, da je preživila sebe in otroke, tem pa vedno znova govorila, da ni denarja za to in ono, da se ne smejo pritoževati nad delodajalcem, ker jih bo ta sicer odpustil, oni pa bodo ostali brez denarja, strehe nad glavo... – je tistemu, kdor je hotel nastaviti uho, pripovedovala, kaj vse je morala potrpeti, kako stisniti zobe, da je preživela?
Poklepetajte o družinski zapuščini
Če ne poznate skrbi starih staršev, vaši starši pa so še živi, jih lahko povabite na obisk in z njimi poklepetate o družinski zapuščini. Povejte jim, da poskušate čim več izvedeti o prednikih, ni jim treba razlagati, zakaj vas to zanima, da jim ne bi vzeli poguma in tako ostali prikrajšani za marsikateri pomembni podatek v vašem mozaiku družinskih skrbi. Naj z vami obudijo spomin na to, kako so živeli vaši stari starši, morda še rod pred njimi, kaj jih je mučilo, ko so bili otroci, kaj, ko so odrasli. Povprašajte jih o družinskih posebnežih. Je to prastric Alojz, ki je – kako neodgovorno! – šel s trebuhom za kruhom v Avstralijo, češ da bo obogatel z izkopavanjem opalov, a se ni nikoli vrnil, tukaj pa je pustil nepreskrbljeno ženo z otroki? Ali pa prateta Terezija, katere oče je družino spravil na kant s pijančevanjem, zaradi česar je v strahu pred bedo živela skromno, odtegovala od ust sebi in bližnjim, ko pa je umrla, so odkrili, da je imela v žimnici spravljene bankovce, pravo bogastvo, ki pa takrat ni bilo več nič vredno, kajti ta denar sploh ni bil več v obtoku. Prevladujoča skrb v vaši družini morda ni denar, ampak kaj-bodo-rekli-sosedi?
Vrnite skrbi
Ko ste s to vajo odkrili prezaskrbljene in tudi, katere skrbi so vam zapustili, jim jih v vizualizaciji vrnite. Če je skrb denar, ustvarite v mislih kipec, ki bo ponazarjal to skrb, blagajno, in jo položite pred prednika, od katerega ste jo prevzeli, rekoč: Vračam ti tvojo skrb. Spletite zgodbo, razmahnite domišljijo. Denimo, materi podarite srce iz žada, rekoč: Mama, podarjam ti srce, ker si me naučila, da je imeti rad enako kakor biti v skrbeh za nekoga. Nisem več prezaskrbljena za ljudi, ki jih imam rada. Mogoče se mama ob takem daru v vaši vaji najprej namrgodi, darilo pa preda svoji mami...
Ali pa: Moj dragi veliki brat, podarjam ti ogromni nahrbtnik z enciklopedijo, ker te je skrbelo za ocene. Tudi jaz sem bila vedno odličnjakinja, in vendar sem bila neprestano v skrbeh, da ne bom dobila dobre ocene. Vračam ti svojo skrb in ne bojim se več slabih ocen. Ali vsem v družini, ki jih skrbi, da so predebeli, podarite tehtnico, rekoč: Dajem ti tehtnico, ker te neprestano skrbi o teži. Vidim, kako zelo se mučiš, da bi se spremenil in shujšal. Vračam ti tvojo skrb. Odločil(a) sem se, da si bom všeč takšen (takšna), kot sem.
Ne izpustite nikogar, ne izpustite nobene skrbi. Bodite pozorni tudi na to, da ni dovolj obdariti staršev in vzeti slovesa od skrbi, ki so vam jo predali, ampak tudi starih staršev itn., ki so prav tako kaj dali v vašo popotnico.
Česa vas je strah?
Ko to opravite, se ozrite po prednikih – mar kateri izmed njih ponosno maha z rdečo zastavico, zmrduje pa se nad vašim darilom, kajti če ga ne bi skrbelo za denar in si ne bi jemal od ust, niti vas ne bi bilo? So morda vaši predniki živeli v večnem strahu, da se bo zgodilo kaj hudega, ker dobro pač ne more dolgo trajati, kajti že kateri praded je bežal pred pogromom Judov iz carske Rusije, torej je na lastni koži izkusil, da je bilo najprej vse lepo in prav, potem pa brez očitnega razloga zelo hudo? Nemara vas skrbi, da boste imeli otroka, preden ga boste zmogli preživeti, obujajoč spomin na usodo pratete, ki so jo domači, ko je zanosila pred poroko, pognali čez prag, reva pa je pozneje umrla sama, v hudi bedi?
S skrbmi si ne skalite sreče
Bodite pozorni tudi na prednike brez zastavice – povejte jim, da njihovi grehi, neodgovornost, pišmevuhovstvo, puščanje najbližjih na cedilu idr., niso vaši. Podarite jim nekaj, s čimer boste ponazorili njihovo napako, in se odvežite od nje in njih. Stopite do prastrica Alojza, dajte mu šopek rož in recite: Tvoje napake so tvoje napake, zaradi njih ne bom živel(a) v strahu, da bom enaka zguba kot ti, da bom enako končal(a), ne bom ohromljen(a) od skrbi, ker bi mene kdo pustil na cedilu. Sem zadovoljen(a), ne dovolim si več s skrbmi skaliti svoje sreče.
Nagovorite vse zbrane
Naj gredo v vaši vizualizaciji skrbi (kipci) iz roda v rod nazaj, k izviru, kolikor se morete spomniti nazaj, za sedem kolen, če gre. Ali pa si vsaj domislite, da je vedno več vaših prednikov na igrišču in se skrbi vračajo k izvirnim prezaskrbljencem. Ko menite, da ste opravili z vsemi podedovanimi skrbmi, vzemite v roke megafon, nagovorite vse zbrane: Hvala vam za vašo skrb. Zavedajte se, da so vaši predniki prebrodili vojne, obdobja lakote, kuge in drugih nesreč, in vendar so preživeli, imeli potomce in, naposled, tudi vam podarili življenje. Bodite jim hvaležni za ta dar, in vendar jim še sporočite: Naučili ste me skrbeti, kakor ste se vi naučili skrbeti od prednikov. Zdaj se osvobajam vseh skrbi. Tudi vam ne bi bilo treba toliko skrbeti, a niste vedeli, da je tako. Jaz to vem, zavedam se, da so skrbi odveč, odrekam se jim in obljubljam, da jih ne bom prenesel na potomce.
