Nežni dotiki proti številnim težavam

Kraniosakralna terapija je oblika osteopatskega zdravljenja, pri njej je zelo pomemben izostren občutek v rokah terapevta. Pojem kraniosakralni izhaja iz latinskih imen za kosti (lobanja = cranium, križnica = sacrum), ki z vretenci obdajajo živčni sistem. Možgane in hrbtenjačo namreč obdajajo zaščitne membrane, v katerih je cerebrospinalna tekočina (likvor), vse skupaj pa poimenujemo kraniosakralni sistem. Ta sistem ima lastno gibanje, neodvisno od ritma srca in dihanja, ki ga terapevt zaznava po vsem telesu in ki se mu s krčenjem ali širjenjem prilagajajo vsi organi. Na podlagi utripa, ki ga ima likvor, in organizma, ki se temu utripu prilagaja, ugotavljamo zdravje posameznika oziroma razvoj bolezni.

Zgodovina 
kraniosakralne terapije

Utemeljitelj kraniosakralne terapije je osteopat William Sutherland, Američan, ki se je s tem ukvarjal na začetku 20. stoletja. Postavil je teorijo, da naj bi se lobanja, ki jo sestavlja osem kosti, komaj opazno raztezala in krčila glede na kroženje likvorja, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, in da je zato premikanje lobanjskih kosti povezano z drugimi kostmi, hkrati pa je postavil svoj primarni respiratorni sistem. Eksperimente oziroma premikanje lobanjskih kosti je opravil kar na sebi in skrbno zapisoval rezultate, med drugim, da so učinki izjemno pozitivni za njegovo zdravje in vedenje. Razvil je veliko prijemov, s katerimi je vplival na kroženje cerebrospinalne tekočine v hrbteničnem kanalu, da se je lobanja lahko naravno in nenehno krčila in raztezala. Bil je zagovornik ideje, da vse poškodbe in travmatična doživetja iz otroštva vplivajo na premikanje lobanje in lahko povzročajo različne težave. Uradna medicina je takrat njegove dosežke ignorirala, danes pa je kraniosakralna terapija uveljavljena tehnika zdravljenja povsod po svetu.

Kako poteka 
kraniosakralna terapija

Pri terapiji se oseba oblečena uleže na masažno ali terapevtsko mizo, terapevt pa se z dotikanjem kraniosakralnega sistema osredotoča na lobanjske kosti in križnico ter ugotavlja, kje je težava. Ti dotiki so zelo nežni in sproščujoči, poznamo pa različne terapevtske tehnike, s katerimi terapevt zaznava morebitne nepravilnosti in jih poskuša odpraviti, pravimo tudi, da uravnava kraniosakralni sistem. Posamezna seansa običajno traja 45 minut ali eno uro, vedno pa je prilagojena posamezniku. Redno obiskovanje spreminja na bolje tudi vedenjske vzorce in posledično izboljšuje medsebojne odnose v družini, med partnerji, z otroki...

Kdaj se odločiti za kraniosakralno terapijo?

Izberete jo lahko zgolj takrat, ko si želite izboljšati svoje počutje, vitalnost, zbranost ali obvladovanje stresa in napetosti, zelo učinkovita pa je tudi pri vrsti drugih poškodb, okvar ali bolezni. Mednje spadajo:

– rehabilitacija po mehanskih poškodbah (glave, kosti, mišic, veznih tkiv),

– težave s hrbtenico in sklepi (bolečine, ki izvirajo iz čeljusti),

– vnetja ušes in obnosnih votlin,

– multipla skleroza, možganska kap, cerebralna paraliza,

– omotica, vrtoglavica, depresija, migrena, nespečnost, težave pri menstruaciji, kronična utrujenost, nemir, slaba komunikacija, čustvene blokade,

– uravnavanje delovanja notranjih organov,

– delo z dojenčki (posebno po težkem porodu, po možganskih okvarah ali pri otrocih, ki so hiperaktivni).

Treba je vedeti, da učinki niso vidni po enem obisku terapevta, odvisno od vzroka bolezni. Deset obiskov je lahko že dovolj, navadno enkrat na teden ali na dva tedna. Če kraniosakralna terapija poteka dlje, se lahko intervali med posameznimi obiski tudi podaljšajo. Terapija je primerna za vse ljudi, od dojenčkov in otrok do starostnikov, zaradi blagega dotikanja pa tudi za nosečnice.

Kaj je treba vedeti

Vsako telo se na terapijo odzove drugače, zato ne bodite začudeni, če boste začutili:

– globoko sproščenost, mir in dobro počutje, prav tako se zaradi prijetnega občutka rado zgodi, da ljudje med terapijo preprosto zaspijo, so po terapiji utrujeni ali poživljeni;

– razlitje toplote po telesu ali občutek mraza, trzanje mišic, pretok energije po telesu;

– da je že med izvajanjem ali po njem bolečina ali napetost minila, čeprav se učinki terapije pokažejo običajno čez nekaj časa.

Včasih se stanje v telesu najprej nekoliko poslabša, kar je pogosto sestavni del zdravljenja, saj telo popravlja stare poškodbe ali vzorce, za katere morda sploh ne vemo, vendar moramo ostati potrpežljivi in ohraniti zaupanje v terapevta ter se ravnati po njegovih navodilih. Poleg tega je treba prisluhniti svojemu telesu, lahko mu za boljšo učinkovitost terapije tudi pomagate, tako da popijete več vode in ga ne obremenite čezmerno, ne fizično ne psihično. Prav tako bi bilo dobro opustiti slabe navade (kava, alkohol, cigarete) ali jih vsaj zmanjšati, priporočljivo je jesti več sadja in zelenjave ter manj mesa in živalskih beljakovin. Ne pozabite na gibanje, vsaj sprehod na dan je obvezen! Za mentalno higieno poskrbite z meditacijo in opuščanjem starih zamer. Če že ne morete vsega rešiti za nazaj, pa rešujte trenutne nesporazume sproti in ne dovolite, da se v vas kopiči negativna energija.