Netopir – ni ne tič ne miš

Netopir je bil po ljudskem izročilu nečista žival, ki združuje lastnosti ptic in plazilcev. Bolgari so ga imeli za ptico, ki se je izvalila iz jajca. Razna ljudska imena ga povezujejo s pticami (rusko ptička, makedonsko večerno vrabče), z mišmi (rusko leteča ali nočna miš, srbsko in hrvaško slepa miš ali šišmiš) in celo z žabami (slovensko perožaba). Slovenci in Hrvati so uporabljali tudi imeni polmiš, polptica.

V stari ruski pripovedki netopir prosi ptice: »Sprejmite me k sebi in vzemite me medse. Ne vem, kdo me je ustvaril. Če me je bog, sem ljudem v posmeh, če me je pa hudič, sem njegov brat in ne ptica. Ko bodo sodili mišim, bom ptica, ko bodo sodili pticam, bom miš.« Po bolgarski legendi je bog v netopirja spremenil odpadnika in prestopnika, zato se skriva pred ljudmi in živalmi ter se pojavlja le ponoči. Drugim živalim se izdaja za ptico in jim kaže svoja krila, pticam pa se izdaja za kopensko žival in jim kaže noge in glavo.

V ukrajinskem, ruskem in poljskem izročilu se vanj spremeni miš, ki je pojedla nekaj blagoslovljenega, na primer svečo, kos mesa ali kolača. Poljaki verjamejo, da se v netopirja spremeni vsaka miš, ki se je sedem let izogibala mačjim krempljem.

Netopir je v Ukrajini zlodejev prijatelj, na Poljskem hudobni duh, v Belorusiji je to duša umrlih čarovnikov in čarovnic, v Rusiji pa vampir ali kikimora. Poljaki so verjeli, da čarovnice, ki si dajo pod pazduho listje, iz njih ustvarijo netopirja in ga od tam spustijo opravljat nečedne posle za njih.

Na Poljskem, v Ukrajini in Belorusiji so verjeli, da je zelo nevarno, če se netopir zaplete človeku v lase, saj naj bi se mu lasje zlepili. Človeka lahko odvleče v vodnjak in ga utopi, prebije mu glavo in se hrani z njegovimi možgani, lahko povzroči, da človek izgubi razum. Človek, ki mu je netopir izpulil šop las, bo kmalu shiral in umrl.

Varuh in srečonosec

Ponekod pa so verjeli, da lahko človeka tudi obvaruje pred zlom, in to zaradi tega, ker je slep. V Bolgariji in Makedoniji so krila, glavo ali kožo netopirja zašili v oblačila, da bi človeka varovali pred uroki. Na Poljskem so ga obesili v konjušnico, da bi konje varoval pred uroki, ali na vrata, da bi stanovalce varoval pred čarovnicami.

Netopir se »prilepi« oziroma oprime tudi strme stene ali stropa, zato mu v makedonščini pravijo tudi prilep. To njegovo sposobnost so pogosto uporabljali v čarnih obredih, ker naj bi privlačil tudi bogastvo, ljubljeno osebo, medveda, pijance in podobno. Bolgari so verjeli, da se bo na človeka, ki bo imel pri sebi netopirja, prilepilo bogastvo.

Ponekod so njegovo glavo dali v kaščo, da bi bila ta vedno polna, ali v delavnico, da bi bilo v njej vedno dovolj izdelkov. Ukrajinci so ga zakopali pod hišni prag, da bi imeli uspeh pri poslih z denarjem, dajali so ga v skrinjo z denarjem, da bi ta stalno pritekal. Po raznih slovanskih deželah so ga s sabo nosili tudi kvartopirci, da bi imeli srečo pri kartah, ruski lovci pa so bili prepričani, da bo pritegnil medveda, da ga bodo lahko uplenili. Lastniki gostiln na Poljskem so ga obesili na vidni kraj, da bi privabljal pijance, ki bi povečali njihov zaslužek.

Pogosto so ga uporabljali tudi v ljubezenski magiji, od netopirjevih kosti, ki so jih oglodale mravlje, so vzeli dve; z eno so lahko začarali ljubljeno osebo, z drugo pa jo osvobodili urokov. V Bolgariji so dekleta in fantje, godni za poroko, s sabo nosili netopirja, da bi pritegnili ljubljeno osebo. Če so se neopazno dotaknili ramena svojega izbranca ali izbranke, so ga oziroma jo »oslepili«, da so bili slepi, kot se zaljubljencem pogosto pripisuje.

Z njimi so lajšali tudi bolezenske težave. Bolnik, ki ga je tresla mrzlica, je moral pod pazduho tri dni nositi culo z netopirjem, nato ga je izpustil. Netopir naj bi vzel vročico nase in jo odnesel daleč stran. Z netopirjevo krvjo so pomagali tudi bolnikom z epilepsijo in številnimi drugimi težavami.