Ne morete ugajati vsem in ugoditi vsemu

Mar zgolj s težavo iz sebe iztisnete ne, ko vas kdo kaj prosi? Se vedno trudite, da bi drugim ugajali in jim ugodili, bili prijazni, pri tem pa pozabljate nase? S tem, ko želite osrečiti druge, pozabljate oziroma zanemarjate nekaj zelo pomembnega, svoj blagor in srečo, kakopak. Zaslužite si ju toliko kot vsi drugi, a izbojevati si ju morate sami, tudi tako, da se kdaj naučite sebi reči da, drugim pa ne. Razlogov za to, da se zmeraj znova ujamemo v past, ko ne znamo zavrniti prošnje soljudi, je več. Eden najpogostejših je dati drugim, kar bi v resnici hoteli privoščiti sebi. Ker ste vendar prijazni in sočutni – kakor si želite, da bi bili tudi drugi do vas – nočete v dejanjih nikomur in nikdar obrniti hrbta. Če je le mogoče, želite priskočiti na pomoč, pri tem pa pozabljate, da je takšna pripravljenost pomagati kdaj tudi na vašo škodo.

Drugi razlog se skriva v vzgoji. Če so vas starši vzgojili tako, da je treba drugim vedno ustreči, vam beseda ne težko spolzi iz ust. Ker ne želite biti nesramni, zlasti ne do starejših, se vedno znajdete na isti točki. Zavrnitvam se ogibamo tudi zaradi želje, da bi bili všečni. Želite, da vas drugi sprejmejo, da ste del skupine. Menite, da si boste s tem, ko jim vedno ustrežete, zaslužili njihovo naklonjenost.

Mnogi mislijo, da bodo z odklonitvijo ujezili in razburili drugega ter se zapletli v spor. Ker si tega ne želijo, raje pritrjujejo vsemu, četudi to pomeni, da zanemarjajo sebe. Besedi ne se nekateri ogibajo tudi zato, ker se nočejo zameriti. Nekateri jo dojemajo zelo osebno, kot zavrnitev njih samih. Ker se bojite, da bi ena sama beseda skrhala odnose z drugimi, se raje uklonite njihovim željam.

Če ste se prepoznali v teh vrsticah, je zdaj čas, da enkrat za vselej razčistite z njimi. Ne gre za objektivne razloge, temveč za zmotna prepričanja, ki so globoko zakoreninjena v vas. Reči ne namreč samo po sebi ne pomeni biti nesramen ali neprijazen, to pa tudi ne sme biti razlog, s katerim kdo presoja, ali ste mu všeč. Prav tako ta beseda pri zrelih odraslih ljudeh ne vodi v spore in osebne zamere. Reči ne je pravica. Vaše želje, potrebe in cilji niso nič manj pomembni od želja, potreb in načrtov drugih. Sebe morate postaviti na prvo mesto, se ceniti in spoštovati. A to ne pomeni, da ste sebični. Skrbeli naj bi zase, kajti le tako boste dovolj močni, da boste zmogli kakovostneje skrbeti za druge, ko in ali boste to želeli. Če boste zgolj deklica za vse, ki venomer prikimava, se boste ujeli v neprekinjen krog nezadovoljstva in razočaranj, vaši pravi nameni, zakaj želite komu pomagati ali ustreči, pa bodo sčasoma zbledeli.

Brez ovinkarjenja

Če prej niste niti poskušali komu reči ne, je povsem naravno, da vas je pred prvo zavrnitvijo malo strah, ste zadržani in oklevate. A ko boste poskusili, boste videli, da je to lažje storiti, kot ste menili. Zapomnite si, da je največja ovira v vaši glavi. Če ne veste, kako jo podreti, vam bodo mogoče pomagali naslednji nasveti. Uporabite tistega, ki je najbolj primeren za razmere, v katerih je bila na vas naslovljena neka prošnja.

Če nimate časa, da bi ugodili prošnji ali ponudbi, recite: »Trenutno se tega ne morem lotiti, ker imam druge obveznosti.« S tem drugemu sporočate, da imate prav zdaj na svojih ramenih preveč bremen. Niste mu rekli ne, ker mu ne želite pomagati. Še vedno puščate odprte možnosti, da s svojo prošnjo ponovno poskusi pozneje. Pomaga tudi, če prosilcu razložite, s čim vse se zdaj ukvarjate, da bo res razumel vašo zavrnitev.

Velikokrat se zgodi, da se kdo na nas obrne s prošnjo, ko smo ravno sredi pomembnega dela. Če želite sogovorniku dati vedeti, da le začasno prelagate pomoč, mu recite: »Trenutno ni primeren čas, ker sem ravno sredi dela. Se lahko slišiva pozneje?« S tem mu sporočate, da se na vas ni obrnil ob pravem času, hkrati pa, da ste pripravljeni pomagati, ko boste utegnili. Tako se ne bo počutil zavrnjenega.

Če želite koga prijazno in obzirno zavrniti, lahko poskusite z naslednjim: »Z veseljem bi to storil, vendar ...« Denimo, če vam kdo predlaga, da bi sodelovali z njim, vi pa tega ne morete, ker imate druge obveznosti, ali pa njegova zamisel ni v skladu z vašimi trenutnimi potrebami in načrti. Sogovorniku sporočate, da vam je njegov predlog sicer všeč, seveda to recite le, če tako v resnici mislite, vendar mu hkrati razložite, zakaj mu ne morete ustreči.

»Premislil bom, nato ti sporočim, kako sem se odločil.« Ta odgovor uporabite, ko vam kdo kaj zanimivega predlaga, vi pa se še ne želite takoj obvezati, ker potrebujete čas za premislek. Tako puščate odprte možnosti, ne izrekate ne, temveč bolj mogoče. Če človek, ki se je obrnil na vas, misli resno s predlogom, s tem ne bo imel težav. Določite rok, do katerega boste sporočili odgovor, teden ali dva.

Ko se na vas obrne kdo s predlogom, prošnjo, ki vas ne zanima ali ji ne morete ugoditi, se ne vrtite kakor mačka okoli vrele kaše, bodite odkriti: »To me zdaj ne zanima, če si premislim, ti sporočim.« Ne zavajajte ga in ne pustite, da vajin pogovor traja v nedogled. Dajte mu vedeti, da z njegovo zamislijo ni nič narobe, le vaše potrebe, cilji so drugačni. S tem ko mu rečete, da ga boste imeli v mislih, mu sporočate, da ste še vedno odprti za sodelovanje.

Ko vas kdo prosi za pomoč, vi pa veste, da mu ne morete oziroma ne znate pomagate, mu jasno sporočite, da se ni obrnil na pravega človeka: »Nisem pravi za to. Zakaj ne poskusiš z ...?« Če je mogoče, jim dajte konkretne napotke, kdo bi jim lahko pomagal. S tem, ko ste rekli ne, še ne pomeni, da ste mu odtegnili pomoč.

»Ne, ne morem.« To je najbolj neposreden način, kako reči ne, a se mu pogosto ognemo v velikem loku in raje na vse pretege ovinkarimo in se izmotavamo. S preprostim ne človeku včasih naredimo večjo uslugo kot z vsemi drugimi možnimi zavajanji, odlašanji ali nejasnimi odgovori. Postavite se v vlogo vašega sogovornika; tudi vi bi želeli, da vam kdo že na začetku jasno oznani svoj namen. S tem človeka ne užalite, temveč ste z njim iskreni, tako pa mu omogočite, da lahko naredi naslednji korak, prosi za pomoč koga drugega, ne pa da se slepi, da mu boste vi prej ali slej naredili uslugo. Takšno iskrenost bo znal ceniti vsak zrel odrasli.