Med bolj čislanimi pripadniki aleksandrijske protoalkimije je Kleopatra. Zgodovinarji si niso enotni, ali je to psevdonim ali pravo ime, ki je bilo v obdobju slavne vladarice tedanjega Egipta menda med bolj priljubljenimi. Ker pa je življenje in delo alkimistke, ki je domnevno živela v prvem stoletju, zaznamovalo več poznejših rodov učenjakov, bi bilo ime lahko tudi psevdonim, skovan iz spoštovanja do nje, češ tako kot je bila Kleopatra prva med mogočnicami, tako je bila učenjakinja prva med alkimisti.
Pod Kleopatrinim imenom se je do danes ohranil samo en zapis – Kleopatres chrysopoeia ali Kleopatrino tvorjenje zlata. Prvi pisni vir o njenem zapisu sega v leto 988, in sicer v častitljivem katalogu arabskih učenjakov Kitab al Fihrist, ki ga je sestavil Ibn al Nadim. Eden izmed vplivnejših alkimistov, ki je zapis natančno povzel in razširil v 17. stoletju, je Johann Daniel Mylius, in sicer v delu Basillica Philosophica, objavljenim leta 1618. Kot zanimivost še podatek, da je zapis pospremil z besedami: »Sveto je ljudem skrito po božji modrosti,« s čimer je namignil, da bodo zapis razumeli le posvečeni, tistim, ki ga ne bodo, pa tako ali tako ni namenjen.
Na Kleopatres chrysopoeia je več skic, ki naj bi med drugim ponazarjale ustroj naprave za destilacijo, alkimistične pripomočke, kovine in druge snovi, s katerimi je učenjakinja opravljala poskuse, ter več jedrnatih misli. Težava je le, ker je davna učenjakinja, najbrž tudi namerno, trudeč se svoje znanje in izkušnje prenesti le posvečenim izbrancem, v zapis vtkala veliko simbolov, ki jih je vse prej kakor
lahko razložiti. Mogoče je tudi, da so podobne uporabljali njeni sodobniki, torej razumevanje zapisa za njih ni bil tak trd oreh kot nam. Vseeno lahko iz njega marsikaj izluščimo.
Eno je Vse
Pod naslovom je kompleksnejši lik, v središču katerega so trije manjši, ti naj bi ponazarjali srebro, živo srebro in zlato. Okoli njih sta dva prstana. V zunanjem piše: »Eno je Vse in po njem je Vse in v njem je Vse, če Vse ne vsebuje Vse, Vse je Nič.« Tudi v notranjem besedilo ni nič manj zagonetno: »Kača je Eno, kača strupenjača z dvema znamenjema.« Ta drugi del zapisa naj bi bil namig na to, da je ves simbol pravzaprav natančnejša razlaga simbola pod njim, ouroborusa ali kače, ki žre svoj rep. O tem, kaj pomeni ta simbol, si lahko preberete v nadaljevanju, tukaj naj opomnimo le, da je učenjakinja opozorila na dve znamenji, torej alkimiste bržkone spodbuja k temu, naj zmojstrijo veščino združevanja nasprotij.
Takoj pod prstanoma so magični simboli, ki naj bi po tolmačenju nekaterih ponazarjali veščino pretvarjanje svinca v zlato. Michael Maier (1568–1622), slavni evropski alkimist, Kleopatro prav zaradi teh simbolov navaja kot učenjakinjo, ki je prva odkrila skrivnosti kamna modrosti, s katerim je mogoče nežlahtne snovi, posebno svinec, spremeniti v zlato. Žal pa trditve ni praktično razložil, torej ne vemo, katere alkimijske procese je izluščil iz teh simbolov.
Sodobni kemiki menijo, da simboli pod prstanoma ponazarjajo veščino pretvarjanja in celo ustroj nekaterih aparatur, s katerimi naj bi bilo mogoče nežlahtne snovi pretvarjati v zlato. Da so risbice pod prstanoma nekakšno navodilo za pretvarjanje, naj bi dal slutiti rep, ki na desni strani zgoraj moli iz zunanjega prstana. Oba prstana torej sta kača, ki naj bi pojasnjevala, da so vse snovi stvarnega sveta v resnici eno, le da v različnih pojavnih oblikah. Če vemo, kako iz enega nastane nekaj, razumemo tudi, kako to pretvoriti v nekaj drugega.
Modrost oziroma navodilo, kako to storiti, naj bi bila v slikovitih simbolih zapisana tik zraven repa, simboli v njem naj bi opisovali več alkimijskih procesov: kuhanje (coctio), sublimacijo (sublimatio), raztapljanje (solutio), destiliranje (destillatio), mehčanje (ceratio), žarjenje (calcinatio), zgoščevanje (coagulatio), strjevanje (fixatio), ločevanje (separatio), vrenje (fermetatio), množenje (multicipatio) in vmešavanje (projectio). O tem, kateri del simbola kaže na kateri proces, predvsem pa, v katerem vrstnem redu naj bi ga alkimist opravil, si razlagalci niso enotni.
Kača
Manj dvomov o tem, kaj je hotela prikazati Kleopatra, imamo nemara pri risbi ouroborusa (uroborosa), kače, ki golta svoj rep. V njenem središču je zapis: »Eno je Vse.« Simbol je bil v rabi že pred njo, navadno upodabljajoč ciklično izmenjavanje kaosa, brezobličja, v vesolju z redom in trdno obliko stvarnega, urejenega sveta. Vse pride iz kaosa, začasno zavzame trdno obliko, nato razpade, se znova vrne v kaos, iz katerega spet vznikne prerojeno, urejeno in tako naprej v nedogled, torej ciklično.
Še to: kaos je povsod okoli reda, kar pomeni, da je stanje reda pravzaprav izjema, ne pravilo, nekaj zgolj začasno prevzame urejeno obliko, to ohranja nekaj časa, dokler ga kaos, ki ga obdaja, ne pogoltne, torej nekaj, ko izgubi red, postane spet prvina kaosa, iz katerega nato vznikne nekaj s trdno, urejeno obliko itn.
Pol bela in pol črna uroboros, kakor je v Kleopatrinem zapisu, naj bi pomenila združitev teme in svetlobe, moškega in ženske, neba in zemlje. Torej iz enega dobimo nekaj z združevanjem nasprotij.
Destilacija
Kleopatra je pred skoraj dvema tisočletjema prikazala tudi ustroj naprave za destilacijo. Pri tej shemi imajo kemiki še najmanj dvomov, kaj je imela v mislih, saj se tudi v sodobni kemiji uporabljajo podobne naprave. Skica je sama po sebi dovolj zgovorna, zaradi česar je ne bomo natančneje razlagali.
