Najstarejša in najbolj oglata

Astronomi so v neskončni zvezdni juhi vsemira nedavno odkrili dve novi galaksiji, ki se lahko pohvalita z zanimivo obliko oziroma starostjo.

Kot brušen smaragd

Prvo so tako rekoč po naključju odkrili avstralski raziskovalci z univerze za tehnologijo Swinburne na posnetku, ki so ga naredili v havajskem observatoriju za astrofizika dr. Leeja Spitlerja, ki je na njem iskal povsem druge reči. Gre za 70 milijonov svetlobnih let oddaljeno galaksijo, ki je del še večje skupine 250, ponaša pa se z edinstveno, precej oglato obliko. »V vesolju okoli nas je večina galaksij okroglih, diskastih ali nepravilno razdrobljenih oblik,« je povedal astronom Alister Graham. Pravokotna je po njegovih besedah »ena izmed tistih reči, ki prikličejo nasmešek, saj ne bi smele obstajati oziroma pričakujemo, da ne obstajajo«. Primerja jo s poševnim stolpom v Pisi ali odkritjem eksotične nove živalske vrste, »ki na prvi pogled kljubuje zakonom narave«.

Astronomi se, tako je vsaj videti, precej hitro navdušijo: če pogledamo posnetke »oglate« galaksije, vidimo, da so njeni vogali precej zaobljeni, poleg tega zvezdogledi priznavajo, da najbrž ni res pravokotna, marveč gre za stranski pogled na napihnjeno diskasto galaksijo, denimo, kakor da bi avtomobilsko pnevmatiko položili na bok in gledali zgolj profil. To domnevo potrjujejo druga opazovanja, ki so v središču galaksije razkrile tanek, na robu hitreje od 100.000 kilometrov na uro vrteči se zvezdni disk. »Ena izmed možnosti je, da je galaksija nastala kot plod trčenja dveh spiralnih galaksij,« domneva Duncan Forbes, eden izmed soavtorjev raziskave. »Medtem ko so se obstoječe zvezde prvotnih galaksij posejale po velikih orbitah in ustvarile obliko brušenega smaragda, se je plin usedel na srednjo raven, kjer se je zgostil v nove zvezde in disk, ki smo ga opazili.«

Nenavadno galaksijo so doslej najbrž spregledali zaradi njene pritlikavosti, saj ima 50-krat manj zvezd kot naša domača Rimska cesta, pa še njena oddaljenost od nas je enaka, kot da bi drugo zraven druge zložil 700 Rimskih cest. »Zanimivo je to,« že uporabljajo domišljijo razgreti astronomi, »da bi ob pravilni postavitvi naše diskaste galaksije in prav take Andromede, ki bosta trčili čez tri milijarde let, lahko sami postali prebivalci galaksije kvadratastega videza.«

Stara dama

Častni naziv najstarejše pa ima po novem spevno poimenovana galaksija SXDF-NB1006-2, ki jo je prav tako na Havajih odkrila skupina japonskih znanstvenikov. Po njihovih izračunih je od nas oddaljena vrtoglavih 12,91 milijarde svetlobnih let – eno leto predstavlja razdaljo, ki jo svetloba prepotuje v enem letu.

To nedavno odkritje je bolj prepričljivo od prejšnjih, ki so se hotela okititi kot najstarejša, meni spoštovani kozmolog in strokovnjak za galaksije Richard Ellis s kalifornijskega inštituta za tehnologijo. Ugotovitve japonskih znanstvenikov naj bi bolj držale vodo, saj so do njih prišli z metodami, s katerimi se strinja bolj ali manj vsa stroka.

Leta 2010 so Francozi z Nasinim Hubblovim teleskopom odkrili galaksijo, za katero so trdili, da je oddaljena 31,1 milijarde svetlobnih let, lani pa so jih Američani posekali s taistim teleskopom, ki jim je pokazal 13,2 milijarde svetlobnih let oddaljeno galaksijo. Čeprav obe po razdalji in potemtakem starosti prekašata japonsko, pa morajo strokovnjaki potrditi izračune z drugimi metodami, opozarja Ellis.