Skoraj vsak, ki pri svojem delu uporablja računalnik, se je že kdaj, namesto da bi nemudoma opravil, kar se je namenil, najprej zapodil v svoj elektronski poštni nabiralnik in preveril, ali se je vanj steklo kako zanimivo sporočilo, ko je to opravil, mu je na misel prišlo še obiskati družabna omrežja, da je na tekočem, potem se je zamotil s prebiranjem komentarjev po spletnih forumih in še sam pristavil katerega, skratka, zapravljal čas, ki ga je odmeril delu, z brskanjem po medmrežju.
Internet je čudovit pripomoček za iskanje podatkov, preverjanje, kako bi lahko svoje veščine obogatili z veščinami drugih, in, seve, nasploh navezovanja in utrjevanja stika s soljudmi. Splet je prava čarobna paličica, z zamahom katere so nam v trenutku na voljo želeni podatki in zabava, kjer koli in kadar koli, saj lahko dandanes do njega, zahvaljujoč brezžičnim omrežjem, prenosnim in tabličnim računalnikom ter pametnim telefonom, dostopamo tako rekoč s stranišča. Uporaba spleta vzbuja prijetno intelektualno lakoto, umsko drznost in daje občutek, da imamo tedaj, ko premikamo miško, na svojih vajetih ves svet.
A čezmerna uporaba, osvetljujejo nekateri strokovnjaki, vodi v pravo zasvojenost, ki nam vse prej kakor koristi; krha medčloveške odnose, nas odteguje od (ustvarjalnega) dela in pripomore k nezdravemu življenjskemu slogu. Dolgoročno lahko povzroči tudi druge zdravstvene težave, kot so nevšečnosti z vidom, bolečine v zapestju, hrbtu in vratu, glavoboli, motnje spanca ter izguba telesne teže ali, prav nasprotno, kopičenje kilogramov.
Opozorilna znamenja
Po izsledkih več študij naj bi bilo od spleta odvisnih kar od pet do deset njegovih uporabnikov od sto. Kakor je pisana vsebina medmrežja, tako so raznovrstne tudi odvisnosti od njega: nekateri ne morejo brez lova za informacijami in skačejo od povezave do povezave, čeprav so že zdavnaj izgubili rdečo nit prvotnega iskanja, drugi so zasvojeni z uporabo družabnih omrežij, ki izrinjajo njihove odnose »v živo«, spet tretji ne morejo brez spletne pornografije, četrti pa brez internetnih iger.
Število ur na dan, ki jih kdo preživi povezan s spletom, ne more biti merilo, s katerim bi lahko postavili ločnico med normalno in pretirano uporabo. Vsakdo namreč splet uporablja drugače; nekdo, ker tako zahteva njegovo delo, drugi lahko samo tako ohranja stike s sorodniki ali prijatelji, ki živijo na drugem koncu sveta, torej v tem primeru še ne moremo govoriti o zasvojenosti. O odvisnosti od njega bi lahko govorili takrat, ko nam uporaba interneta krni delovno ali učno učinkovitost in krade čas, ki bi ga lahko preživeli z družino in prijatelji, ko smo celo raje na medmrežju kot v njihovi družbi in ko, čeprav smo to nemara tudi poskusili – na svojo pobudo ali prisilo bližnjih –, ne zmoremo omejiti uporabe, čeprav se že zavedamo, da imamo zato precej škode.
Med splošnimi opozorilnimi znaki, da gre za pravo zasvojenost, je na prvem mestu izguba občutka za čas, ki ga preživimo v družbi interneta: na njem ste po pravilu dlje, kot ste nameravali, nekaj minut brskanja se spremeni v nekaj ur, če nekaj nepričakovanega prekine vaše preživljanje časa na spletu (denimo obisk), postanete sitni in razdražljivi. Drugi znak je, da se vam začnejo kopičiti delovni zaostanki v službi in pri gospodinjskih opravilih, tretji pa, da se osamite od družine in prijateljev. Vaše družabno življenje trpi, ker ste toliko časa na spletu, zdi se vam, da od družine in prijateljev niste deležni razumevanja, ki bi si ga zaslužili. Četrti znak so občutki krivde in pretirana občutljivost, ko beseda nanese na vašo uporabo spleta; na živce vam gre, ko drugi nergajo, da temu posvečate preveč časa, uporabo prikrivate pred drugimi in lažete o njej, se celo skrivate, da vas kdo ne bi ujel, da ste »spet« na spletu.
Obstajajo dejavniki tveganja, ki povečujejo verjetnost, da bo kdo postal zasvojen s spletom, to so: nagnjenost k zaskrbljenosti, tesnobnosti in strahovom, depresija, druge oblike zasvojenosti, sramežljivost in nespretnost v živih, osebnih odnosih ter zmanjšana mobilnost (denimo zaradi bolezni ali skrbi za majhne otroke). Z uporabo medmrežja in vseh kratkočasij, ki jih ponuja, se otresamo negativnih občutij, kakor so tesnoba, stres, dolgčas in osamljenost, nadomesti jih prijetno vznemirjenje. Ko imamo slab dan ali bi se morali soočiti z neprijetnimi opravki, lahko namesto tega pobegnemo na splet in pozabimo nase, no, vsaj za nekaj časa. A ne glede na to, koliko prijetne pozabe ponuja, ko vzamemo cucelj spleta iz ust, življenjske težave v svetu tukaj in zdaj ne izginejo, ampak potrpežljivo počakajo na nas.
Kako se odvezati
Znanstveniki so s študijami potrdili, da večina ljudi sama opazi, kdaj preveč uporabljajo splet in uspešno zmanjšajo število ur, ki jih presedijo pred računalniškim zaslonom. Kljub temu velja priporočilo, da se internetne diete lotite s podporo drugih, saj boste tako težje pogoltnili obljube, ki jih daste sebi in drugim, in padli v stare vzorce vedenja.
Svoje vzorce uporabe spleta prilagodite postopno in počasi. Najprej si vsak dan sproti beležite, koliko časa preživite na medmrežju in kako; koliko časa je namenjeno delu, koliko zabavi; kateri del dneva po navadi visite na spletu. V dnevnik vpišite tudi sprožilce, ki spremenijo nameravan nekajminutni skok na splet v večurni maraton.
Nato si določite jasne cilje, koliko ur lahko preživite na internetu in kdaj. Pogoj naj bodo uspešno izpolnjeni delovni cilji. Omejite si čas brskanja na recimo 30 minut, obisk posamezne strani pa denimo omejite na pet minut, kar bi moralo zadoščati, da pridobite potrebne podatke, ni pa dovolj za brezciljno postavanje.
Vsak dan ob isti uri izklopiti računalnik, lahko si ga celo nastavite tako, da se bo ob določenem času sam izključil, brskalnik pa si prilagodite tako, da vam bo blokiral strani, ki so za vas še posebno mikavne in na njih zapravite ogromno časa. Širše gledano poskusite dojeti splet kot orodje za dosego nekega cilj, ne cilj. Ne brskajte zaradi brskanja, ampak zato, da nekaj izbrskate! Vedno, ko greste na splet, se vprašajte, zakaj to počnete, naj bo vaš cilj natančno določen. Tako boste prej našli tisto, kar iščete, in bo manj kratkočasnega, a neproduktivnega tavanja, povrhu pa boste takoj, ko ste izluščili želeno, vedeli, da ste prišli na cilj, torej lahko odnehate.
Obrokov ne jejte za računalnikom in poiščite katero drugo dejavnost, kadar čutite, da vas na internet vleče zgolj iz dolgčasa: v roke vzemite knjigo, pojdite na sprehod ali pokličite prijatelja. Vprašajte se, kaj vse bi lahko naredili v času, ki ste ga brezplodno zapravili na spletu. Napišite seznam vsaj petih reči in jih začnite izpolnjevati, seve na račun manj časa na spletu. Poskusite več časa preživeti z družino in prijatelji ter krepiti in tkati nova razmerja v živo.
Če je vaša zasvojenost zgolj simptom katere druge težave, denimo depresije ali osamljenosti, se je treba, seve, lotiti odpravljanja te in po potrebi poiskati tudi strokovno pomoč.
