Metode za izboljšanje spomina

Ako ne sicer, pa si vsaj tedaj, ko moramo v razmeroma kratkem času osvojiti veliko novih podatkov, zaželimo, da bi si lahko s čudežno paličico nemudoma izboljšali spomin. Resnici na ljubo bolj znane in preverjene metode izboljševanja spomina, recimo utrjevanje učne snovi z ustvarjanjem miselnih povezav in mrež, zahtevajo precej časa in vaje, da jih osvojimo. Torej jih lahko začnemo uporabljati šele, če smo v njihovo pridobivanje poprej vložili dovolj truda. Znanstveniki pa so z različnimi raziskavami odkrili tudi metode za izboljšanje spomina, ki so veliko preprostejše in hitreje uporabne od naštetih. Razen redkih izjem lahko koristijo vsem. Pa jih naštejmo.

Stisnite pesti

Če boste medtem, ko se boste kaj učili, desnico stisnili v pest, si boste podatek, ki ga tedaj preberete ali slišite, globlje vtisnili v spomin. Navodilo, kako si ga lažje prikličete v zavest, je enako preprosto in po svoje bizarno: med pisanjem preizkusa znanja, denimo, v pest stisnite levico.

Da je metoda učinkovita, je z raziskavami potrdila Ruth E. Propper s sodelavci. Stiskanje roke v pest naj bi, tako so domnevali raziskovalci, pod-žigalo delovanje čelnega režnja v možganih, in sicer desnice v levi polobli, ki je ključna za pomnjenje, levice pa v desni, ki je poglavitna za priklic podatkov iz spomina. Domneve so potrdili s študijo, v kateri je sodelovalo 51 ljudi, starih od 18 do 48 let. Oni, ki so med učenjem in preverjanjem znanja menjaje se stiskali pesti, so se res odrezali statistično pomenljivo bolje od onih, ki z rokami niso počeli nič posebnega.

Žvečite

Kdor žveči, se lažje miselno zbere, tudi to pa lahko pripomore k izboljšanju spomina. Tako trdi Kate Morgan s sodelavci, ki je prostovoljcem, sodelujočim v študiji, postavila preprosto nalogo. Najprej so pol ure poslušali predavanje, nato pa opravili preskus znanja, iz katerega je bilo mogoče razbrati, koliko podatkov jim je ostalo v spominu. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini, prvim je bilo zapovedano, naj med poslušanjem dajo žvečilko v usta, drugim pa, da ne. Oni v prvi skupini so imeli v primerjavi z onimi v drugi veliko boljši kratkoročni spomin.

Pojdite spat

Ena izmed dobrodeti trdnega spanca je tudi ta, da utrjuje spomin. Med spanjem so namreč možgani izjemno dejavni, premlevajo namreč o izkušnjah oziroma podatkih, ki jih je speči osvojil v budnosti, jih razvrščajo po pomembnosti, med njimi delajo nove povezave, zaradi česar je spečemu, ko se zbudi, na voljo tudi več poti, po katerih si lahko v zavest prikliče podatek.

Po izsledkih raziskave z Delphine Oudiette na čelu, denimo, je verjetneje, da ljudje sanjajo o življenjskih izkušnjah, ki so jim iz različnih razlogov pomembnejše, hkrati pa, da si jih prav zaradi tega, ker jih premlevajo tudi v snu, globlje vtisnejo v spomin, zaradi česar se podrobnosti v zvezi z njimi lažje spomnijo tudi več mesecev po izkušnji.

Če vam je, na primer, igranje klavirja pomembno, je prav mogoče, da boste po učnih urah sanjali o njem. To pa tudi pomeni, da boste znanje, ki ste ga pridobili, bolj utrdili. Še več, med spanjem lahko možgane celo opomnite na to, kaj vam je pomembno in o čem naj sanjajo, s tem vred pa spet izboljšate spomin. Vrnimo se k prejšnjemu primeru – kdor se uči igrati na klavir, med spanjem pa si predvaja skladbo, ki se jo je nazadnje učil, bo dosegel, da se njegovi možgani na ta slišni dražljaj odzovejo in se mu posvetijo v sanjah. Tako je z raziskavami potrdil James W. Antony s sodelavci.

Pojdite na sprehod

Z leti spomin peša, kažejo znanstvene raziskave, in vendar, tudi v zreli dobi je mogoče zajeziti pešanje spomina z redno telesno dejavnostjo. Kdor vsak teden prehodi najmanj šest milj (9,6 kilometra), preprečuje izgubljanje ostrine pomnjenja.

K. I. Erickson s sodelavci je povabil k sodelovanju 299 ljudi, starih najmanj 69 let. Udeležencem je najprej preveril njihov spomin, nato pa še enkrat, in sicer čez devet let. Prostovoljce je pozval, naj v tem obdobju živijo kot sicer, le da vsak teden prehodijo dobrih devet kilometrov, lahko pa tudi več. Po devetih letih je preverjanje ostrine njihovega spomina pokazalo, da so se najbolje odrezali oni, ki so se res sprehajali, medtem ko je šlo onim, ki se niso, veliko slabše kot na začetku raziskave. Zanimivo je tudi, da učinkovitost zajezitve spomina ni bila odvisna od tega, ali so udeleženci prehodili dobrih devet ali celo več kilometrov na teden. Oni, ki so jih po 14, niso uspešneje preprečili izgube spomina kot oni, ki so jih devet.

Opustite kajenje

T. M. Heffernan s sodelavci je preverjal učinkovitost kratkoročnega spomina pri prostovoljcih, med katerimi je bilo 27 kadilcev, 24 ljudi, ki nikoli niso kadili, in 18 takšnih, ki so včasih kadili, a so to razvado opustili. Izsledki? Najbolje so se odrezali nekadilci, malo slabše oni, ki so nekdaj kadili, zdaj pa ne več, najslabše pa kadilci.

Spomina ne dajajte v nič

Če si vnaprej in venomer v notranjem samogovoru omalovažujete svojo sposobnost pomnjenja, sami sebi očitate, da je vaš spomin luknjičav ali da je, saj se vam vendar leta nabirajo, čedalje slabši, se ustavite, kajti takšen notranji dialog spodkopava spomin. Deluje namreč kakor samopreroška napoved, lahko bi tudi dejali, da svojemu spominu ukažete, naj bo slab, in tak tudi bo.

Thomas M. Hess s sodelavci je s študijo preverjal, ali je mogoče najti povezavo med tem, kaj si ljudje mislijo o svojem spominu, in tem, kakšen je ta v resnici. Prostovoljci, ki so sodelovali v raziskavi, so bili razdeljeni v dve skupini, v prvi so bili oni, ki so šteli 48 ali manj let, v drugi pa oni, ki so dopolnili 49 ali več pomladi. Preden so opravili preizkuse spomina, so prostovoljci še povedali, kaj menijo o tem, koliko se lahko zanesejo na svoj spomin. Zanimivo je, da so se v obeh skupinah ljudje, ki so sami sebi v notranjem govoru očitali piškav spomin, na preizkusih znanja res slabše odrezali od onih, ki so bili do svojega spomina manj kritični oziroma ga niso omalovaževali.

Spremljajte facebook

Poskušajte podatke, ki si jih želite globlje vtisniti v spomin, poiskati na katerem izmed družabnih omrežij, ne pa v knjigah. Laura Mickens s sodelavci je preverjala, kako dobro si ljudje zapomnijo podatke, ki so jih zasledili na katerem izmed družabnih omrežij, v primerjavi z onimi, ki jih najdejo v knjigah ali drugih publikacijah. Izsledek? Podatki in tudi slike so se jim globlje vtisnili v spomin, če so jih pobrali s svetovnega medmrežja.

Znanstveniki domnevajo, da tako očitna razlika izvira iz tega, kako je kateri podatek predstavljen. Zaradi omejenosti prostora so na družabnih omrežjih izpostavljeni ključni podatki, in to v preprosti, ljudski govorici, ki gre lažje v uho (in spomin), medtem ko so v knjigah, posebno strokovnih, informacije podane v bolj zapletenem jeziku, z zahtevnejšim besednjakom, ob ključnih podatkih pa je navedenih še več manj pomembnih, ki tudi zahtevajo pozornost.

Vonjajte rožmarin

Učno sobo si odišavite z eteričnim oljem rožmarina, to grmičasto zel lahko tudi gojite na vrtu, preden se lotite česa naučiti, pa med prsti pomanite liste in si jih med učenjem večkrat podržite pod nosom. Tako svetujeta Jemma McCready in Mark Moss, z raziskavo sta namreč potrdila, da so imeli prostovoljci, ki so med raziskavo vonjali eterično olje rožmarina, boljši spomin kot oni, ki so enako zastavljeno nalogo za preverjanje spomina opravljali v neodišavljenem prostoru.

Shujšajte

Podobno kot kajenje naj bi tudi čezmerno hranjenje, ki povzroča debelost, zmanjševalo sposobnost pomnjenja. To domnevo se je Petterson s sodelavci namenil preveriti tako, da je ženskam, ki so sodelovale v raziskavi, preverjal uspešnost spomina na začetku študije, nato pa še enkrat, in sicer čez pol leta. Vse so bile sprva premočne za svojo telesno višino, tehtale so 85 kilogramov. Tiste udeleženke, ki so v pol leta shujšale na 77 kilogramov, so se v nalogah za preverjanje spomina v drugo veliko bolje odrezale kakor v prvo, medtem ko pri onih, ki v enakem obdobju niso shujšale, spomin ni bil nič boljši, kvečjemu slabši.