Ženska, ki bi tretjega dne v tednu predla, tkala ali šivala, je tvegala, da jo zagrabijo hudi krči v rokah in glavoboli. Otrok, spočet v sredo, naj bi prišel na svet s hudo hibo, roditi se tretjega dne v tednu pa je bilo dobro znamenje, pomenilo je srečno življenje.
Sreda je tisti dan v tednu, ki ga ljudsko izročilo pogosto povezuje s petkom, oba dneva pa sta bila v mislih in navadah ljudi ob postu. In za petek in za sredo so večinoma veljale enake prepovedi, česa kdo ne sme početi, ter zapovedi in pravila, kaj mora. Po ukrajinskem izročilu je sreda dekle, ki jo druga dekleta in žene spoštujejo ter jo prosijo za pomoč. Razen posta je bilo na ta dan v tednu prepovedano opravljati ženska dela, na primer presti, tkati in šivati, v Bolgariji pa si niso smeli umivati las ali se briti.
Kdor krši prepoved, tvega bolezen, izgubo hiše in otrok
Kdor bi kršil te prepovedi, bi tvegal, da ga doletijo hude nesreče. Ženska, ki si je kljub temu na ta dan umivala lase, bi lahko izgubila moža oziroma ovdovela, so govorili Bolgari. Tista, ki si je drznila na prepovedane dneve presti ali šivati, bi lahko, so verjeli v Ukrajini, hudo zbolela – v rokah bi jo zagrabili hudi krči, tako da ne bi mogla več delati ne na ta dan ne na druge, bolela bi jo glava in podobno. V Bolgariji so se še bolj zavzeto držali prepovedi, kajti po ljudski veri bi jim sicer lahko zgorela hiša. Pri tej ognjeni stihiji pa ne bi ostali le brez strehe nad glavo, ampak bi plemeni zajeli štiri stene prav tedaj, ko bi bili tam otroci, in bi jih ogenj pogubil.
Za sredo ni odpustkov
Kdor se ob sredah ne bi postil in ne spoštoval drugih prepovedi, se nikakor ne bi mogel odkupiti. Kdor je namreč kršil zapovedi za petek, je lahko dobil odpustek, če je vneto molil s tem namenom, za sredo pa ne, kajti pod nebesnim svodom ni cerkve, ki bi bila posvečena sveti sredi, torej ni hrama, v katerem bi lahko dobil takšen odpustek.
Spolna vzdržnost
Ob sredah in petkih je ljudsko izročilo od zakoncev zahtevalo spolno vzdržnost. Če bi na ta dva dneva vendarle skočila med rjuhe in se ljubila, še več, če bi v sredo ali v petek spočela otroka, bi prišel ta na svet s katero hudo hibo. Prav nasprotno pa velja za otroke, ki se rodijo na sredo, nad njimi namreč bdi sama devica Marija. Belorusi so bili zaradi tega prepričani, da bo človek, ki se je rodil v sredo, vse življenje srečen, živel pa bo v blaginji.
Je sreda nesrečen dan?
Sreda pa ponekod ni bila le dan, ko je treba paziti, kaj se dela, kajti sicer ljudje tvegajo, da nadse prikličejo nesrečo, ponekod je bila kakor nalašč za to, da se začne delati na polju. Kmetje so takrat začeli orati oziroma so naredili vsaj eno brazdo, da bi bilo vse njihovo delo v tistem letu uspešno, da bi bila dobra letina. Nasprotno pa so delali v okolici Požege, kjer je sreda veljala za nesrečen dan, zato takrat niso začenjali pomembnih opravil.
Posebne srede
Po ljudskem koledarju so bile nekatere srede posebno pomembne, na primer pepelnična sreda, ko niso pekli kvašenega kruha in jim ni bilo treba delati na polju. V sredo v četrtem tednu posta so pekli postne hlebčke v obliki križa, ki so jih vzeli s seboj, ko so šli prvič v letu orat ali so prvič gnali živino na pašo. Srbi so na ta dan prešteli jajca, ki so jih do tega dne znesle kokoši, saj so verjeli, da bo toliko, kot so kokoši znesle jajc, njihova živina imela tistega leta mladičev.
Kršitelje doletela božjast
Tretjo in četrto sredo po veliki noči so praznovali, da bi se zavarovali pred strelo, na četrto sredo po največjem prazniku pa naj bi bog ali Mati božja preplavala reko in šele od tega dne naprej so se ljudje lahko kopali v njej. Sreda v tednu pred binkošti naj bi bila nevarna, ko ni dobro saditi, tega dne v prst zagrebene rastline namreč ne bi dobro uspevale. Južni Slovani so se bali srede v prvem tednu velikega posta, ki so jo imenovali nora ali črna sreda, kršitelja prepovedi, ki so veljale za ta dan, pa bi lahko doletela božjast ali norost, so bili prepričani v Srbiji in Bolgariji.
