Ko v sanjah bežimo pred seboj

Pogosto nas v sanjah kdo ali kaj (žival, pošast) preganja in nam hoče storiti kaj hudega. Običajno pred preganjalcem bežimo ali se skrivamo, a ves čas smo v nevarnosti, da se nam bo kaj hudega zgodilo. Naj tečemo še tako hitro, ne moremo zbežati na varno, z vsakim korakom smo le še bolj vznemirjeni.

V budnosti bi takemu preganjalcu zlahka ušli, v sanjah pa preprosto ne moremo. Naj smo še tako hitri ali spretni, nam je vedno za petami. Razlog tiči v tem, da nas pravzaprav preganja delček nas samih, sebi pa pač ne moremo uteči. Tovrstne sanje običajno izzove neki dogodek ali oseba. Ne preganja nas prav ta dogodek ali oseba, ampak naše doživljanje prvega ali drugega ter njegov vpliv na našo osebnost. Lik preganjalca kaže, za kateri del nas samih gre. Če nam je za petami žival, to kaže na impulz v nas, ki ga pripisujemo svoji živalski naravi in ga težko obvladujemo. Ko je pošast, pomeni, da imamo močan naravni dar, ki nam ga je težko razviti in izbrusiti. Če nas preganjajo moški, ženska ali skupina ljudi, pomeni, da bi sicer radi izrazili svojo sposobnost, a bežimo pred odgovornostjo, ki jo to prinaša. Čeprav se jih v snu bojimo, preganjalci usmerjajo našo pozornost na lastne neuresničene sposobnosti in talente.

Če se hočemo znebiti mor, moramo odkriti, kaj v našem življenju izzove napetost – čemu ne damo priložnosti, pa to pravzaprav hočemo. To pomeni, da moramo zapustiti varno območje ter z odločnimi potezami spremeniti življenjske razmere in iti naprej. Morda se sprva zdi, da je lažje in udobneje vreči puško v koruzo, ampak taka odločitev praviloma izzove še večjo napetost. Soočenje s težavo omogoči, da nehamo igrati nebogljeno žrtev, zgrabimo bika za roge in posledice te odločitve obrnemo sebi v prid. Namesto da bi bežali pred preganjalcem, začnemo loviti izbrano priložnost.

Tudi v današnji sodobni družbi so še vedno prisotne oblike vedenja, ki so posledica človekovega lova in nabiralništva v kameni dobi. Takrat je človek preganjal živali, ko je bil lačen, ali pa bežal pred njimi, ko so si ga izbrale za plen. Cilji, za katerimi se pehamo danes, so temelj vseh naših upov in želja, najjasneje pa se izražajo v sanjah ali sanjarjenju v budnosti.

Potovanje v prihodnost

Čeprav se nismo niti malo postarali, smo v sanjah odpotovali v prihodnost, kjer ljudje govorijo o neobičajnih stvareh, oblečeni so futuristično, prepirajo pa se še vedno zaradi istih stvari kot v sedanjosti. Nova tehnologija nas zanima, želimo jo uporabiti za svoj napredek, in čeprav nas sprva zmede, hitro dojamemo, kako deluje. Čeprav smo v prihodnosti, naletimo na težave iz preteklosti, za katere smo mislili, da bodo dotlej že odpravljene.

Ko v sanjah odpotujemo v prihodnost, v bistvu razmišljamo, kako bi lahko napredovali v sedanjosti in uresničili svoje ambicije. Bodočnost v tem primeru ponazarja stopnjo tehnološkega napredka. Čim bolj revolucionarna je tehnologija, dlje v prihodnost smo odpotovali. Komunikacijski sistemi kažejo na odnose med ljudmi, oblačila pa način vedenja. Čeprav imajo bleščeča, futuristična oblačila, se še vedno prepirajo enako kot v sedanjosti. Dasi smo pričakovali, da bo sodobna tehnologija rešila vse, človekova narava in vedenjske navade še vedno prevladujejo. Čeprav smo upali, da nas bodo tehnološki dosežki odpeljali v prihodnost, pa te sanje kažejo, da rešitve za svoje probleme še vedno pogosto iščemo zunaj sebe. Ne glede na to, da se radi zanašamo na pomoč od zunaj, moramo v resnici pogledati globlje vase. Potovanje v prihodnost kaže, da nismo zadovoljni s sedanjostjo in da je čas za spremembe. To bi radi dosegli igraje, z lahkoto, a spremembe običajno zahtevajo ogromno našega časa in moči. Bolj ko se bomo poglobili v odkrivanje samega sebe, prej bomo zakorakali v svojo idealno prihodnost.

Sanje nas vabijo, da raziščemo, kaj nam prinaša prihodnost, in se ob tem zamislimo. Upamo, da bo vse bolje, hkrati pa se zavedamo, da moramo spremeniti nekatera stališča, da bi se to lahko izpolnilo. Namesto da se zanašamo na pomoč od zunaj, uporabimo raje svojo domišljijo, odpotujmo skozi čas in si zamislimo želeno prihodnost. Spremembe se bodo začele kazati v malenkostih, počasi, a zanesljivo. Ni bližnjic do želenega, še vedno moramo tukaj in zdaj napeti vse moči, da uveljavimo želeno spremembo z majhnimi koraki v odnosu do sebe, s tem, da si damo priložnost rasti, in tudi s tem, da ubrano s spreminjanjem sebe spreminjamo odnose z ljudmi.