Kdaj vztrajati in kdaj oditi?

Čutimo, da odnos ne deluje, kar se pogosto zgodi, če smo ga začeli zaradi želje po spolnosti, udobju, iz obupa ali osamljenosti. Toda strah, žalost, jeza in druga negativna čustva, ki bi jih doživljali ob razhodu, nam preprečujejo, da bi odšli. Absurdno je sicer, da smo začeli zvezo prav zaradi tega, da bi se izognili bolečini, zdaj pa se moramo ubadati z njo.

Neizogibna posledica strahu pred čustveno bolečino je, da si lažemo – pred, med in ob koncu razmerja. Ignoriramo svoj šesti čut, telesne znake, opozorila v glavi. Izključimo jih, zanikamo vse skupaj ter ničesar ne spremenimo. Ostanemo zablokirani, nepovezani s svojim višjim jazom in preigravamo vlogo lutke v nenehnem kolesju čustvene odvisnosti in starih vzorcev. Blokiramo svoja prepričanja in resnico za lažni občutek varnosti.

Korak naprej

Ko ignoriramo svojo najglobljo resnico, zapademo v vedenje, podobno odvisnosti. Preprosto ne vidimo izhoda iz začaranega kroga. Morda celo razvijemo nove odvisnosti, s katerimi želimo, menimo, ublažiti stisko. V negativno spiralo se zapletemo, če se ne soočimo s svojo bolečino. Tisto, česar se bojimo, nas namreč vedno preganja. Sprememba pa se lahko zgodi, če se začnemo poslušati. Včasih smo pripravljeni šele po letih zanikanja in trpljenja.

Večina razmerij se razvija, če sta partnerja pripravljena delati na sebi in se skupaj prebijata skozi težave. Poskusite torej prepoznati, kaj želi vaša duša. Ostati in se razvijati ali hrepeni po spremembi.

Toksična razmerja so namreč z vidika duše lahko tudi velika priložnost za rast in učenje. V odnosu lahko razdelamo nepredelane vzorce in se jih osvobodimo. A zavedati se je treba, da nima v resnici nihče dovoljenja, da vnese v naše energijsko polje negativno energijo, razen če mu dovolimo. Energija lahko namreč ostane ujeta na celični ravni.

Naši odnosi so hkrati neposredni odraz tega, kako čutimo sebe, svojo lastno vrednost. Nezdrav odnos je poln sovražnosti, nasilja, sporov, prepirov, obsojanja, kritike itd. A projekcije se odvijajo v obe smeri, oba vpletena delujeta iz lastne negotovosti in negativnih čustev.

Vedeti morate, da je odnos vedno odmik od osredotočanja nase in na svoje potrebe. S kruto natančnostjo nam pokaže, kje so naše šibke točke. Če smo pripravljeni pogledati širše in se zavedati, kaj se dogaja, se lahko osvobodimo vzorcev.

Odpuščanje je ključno v vsakem odnosu, če vztrajamo ali se razhajamo. Toda to še ne pomeni, da nenehno prenašamo nadlegovanje. Naučiti se moramo prepoznati, katere težavne vsebine in vzorce prinašamo v odnos mi in katere so partnerjeve. Zavedati se moramo, da si vsi zaslužimo brezpogojno ljubezen, in če nas razmerje energijsko zastruplja, je edina rešitev odhod.

Postavljanje meja

V odnosu je zelo pomembno postavljanje energijskih in drugih meja. Nihče vas ne more čustveno raniti brez dovoljenja, zato morate ločiti svojo energijo od okolice z zdravimi mejami. Lahko oznanite, da ta človek nima več dovoljenja, da se vede na določen način, ker nima čistih namenov. To zavezo sprejmite na duhovni ravni oziroma v meditaciji. Ločitev energije je bistvena, ker je v strupenih odnosih naše zavedanje pogosto zamegljeno.

Starodavni japonski bojevniki so se odzvali s hvaležnostjo vedno, ko je kdo izpostavil njihovo šibkost, saj jim je dal s tem priložnost, da so jo odpravili. Prav taka priložnost je lahko nedelujoč odnos. Toda pomembno je, kot rečeno, da ločimo svojo energijo od odnosa, saj se sicer ne moremo osvoboditi vezi, ki nas omejujejo.

NASVETI ZA BOLJŠI ODNOS

Sprejmite ranljivost

Obrambna drža povzroča blokade v komunikaciji. Kar skrivamo, stoji na poti ljubezni. Če si dovolimo biti ranljivi, lahko res slišimo povedano, kar nam odpre srce in omogoči zdravo povezavo s partnerjem. Vsi smo kdaj prizadeti. Če si dovolimo čutiti bolečino, ki spremlja ljubezen, laže sprejmemo resničnost in drug drugega v dobrem in slabem.

Sprašujte

Ko vas partner vpraša kaj bolečega, vdihnite in se ne odzovite čustveno, ampak se zavedajte, da je to prošnja za informacijo. Če boste obrambni, odkrijte, zakaj. Vas je strah videti resnico, razkriti nekaj o sebi? Sprašujemo se, da se naučimo več o drugem in spoznamo resnico. Ne predpostavljamo, da vemo, kaj si partner misli. Sprašujte, trudite se slišati resnico in pazite na napad in obrambo. Obramba sproži še več domnevanja in nesporazumov. Razjasnite dejstva!

Sprožitelji

Ko nekoga globoko ljubimo in se nas globoko dotakne, lahko na nezavedni ravni to doživljamo kot prestrašen odmev ega, ki nas želi zaščititi ter govori, kako ranjeni smo bili v preteklosti. Vsak zdajšnji odnos zrcali pretekle izkušnje. Ko se sproži boleča točka, se prestrašimo čustev, ki se pojavijo. Toda če se zavedamo, da je preteklost povezana s sedanjostjo, lahko opazimo tudi razlike med situacijama. In prav ta točka je možnost za rast in spremembo.

Upočasnite se

Ko se vam zdi, da ste nasičeni z vsem in preobremenjeni, upočasnite. Zaspite, se pomirite, spočijte, bodite prijazni s sabo in drugimi. Kar se zdi danes grozljivo, jutri ne bo več pomembno.

Naša resničnost je subjektivna in spremenljiva. Veliko premlevamo, predelujemo, da pridemo do spoznanj. Perspektiva se spremeni, ko odkrijemo nove dele sebe, prepričanja, ki se jih nismo zavedali. Intuicija nas vodi k rešitvam, ki jih prvi hip nismo videli. Čez čas se vse spremeni in današnje ovire nam lahko jutri odprejo vrata. Ne sprejemajte odločitev v stresnih trenutkih, dajte jim čas, da dozorijo.

Osebne rane

Prepoznavanje osebnih ran nam pomaga, da ne projiciramo preveč stvari na partnerja. Razvijte disciplino, da se ukvarjate s svojo šaro. Če se namesto tega borite, krivite partnerja ter prelagate nanj čustvena bremena, bo to sčasoma ustvarilo energijski zastoj med vama.

Pišite dnevnik, pogovorite se s prijateljem, preživite nekaj časa v naravi – hodite, ne razmišljajte, uživajte, da razdelate svojo problematiko in spet najdete ravnovesje. Če delamo na sebi in zdravimo svoje rane, smo posledično manj agresivni do drugih, saj vemo, kaj je naš gumb do čustvenih spominov, prav tako pa ga znamo izključiti.

Dovolj prostora

V ljubezni smo pogosto obremenjeni z blebetanjem uma in preplavljeni s čustvi. Toda raje kot da sodelujemo s svojim negativnim počutjem in dvomi, si vzemimo čas za sprostitev. Stvari se bodo usedle, dobili bomo nov pogled nanje, tudi pogovorimo se lahko bolje, če smo notranje osrediščeni.

To seveda ni vedno primerno ali mogoče, toda ko le lahko, se umaknimo in zadihajmo. Zmeda se bo razjasnila, če je ne poganjamo.

Prijatelji

Podpora družine in prijateljev je zelo pomembna, ko smo pred ljubezenskimi izzivi, saj tedaj doživljamo občutke osamljenosti, nemoči, zlomljenosti … Tisti, ki nas poznajo, nas lahko potolažijo, nam pomagajo predelati čustva ter nas energijsko podpirajo v žalosti, obupu in zmedenosti.

Ljubezen do sebe in čas zase

Lahko ljubimo druge bolj kot sebe ali pretirano skrbimo za nekoga. Razmerje pa ne bo delovalo, če ne znamo primerno skrbeti tako za partnerja kot zase. Čas, ki ga preživimo v samoti, je izjemno pomemben za naše ravnovesje. Oba partnerja si morata dovoliti odmik, da razdelata svoje stvari in si napolnita baterije. Gre za navado, ki si jo lahko privzgojita. Samota nam namreč dovoli sprejeti in predelati izzive. Če nismo v stiku z deli sebe, nismo celi tudi v odnosu. V samoti začutimo svojo notranjost in odkrijemo prestrašene dele sebe, ki potrebujejo nego.

Stanje na mestu

Stagnacija je včasih koristna, ko naletimo na težko čustvo. Moramo ga občutiti, razumeti ter samo biti sami s svojimi težavami, da se lahko naravno obrnejo v drugo smer. Aktivnost ne more doseči istega kot spokojnost. Enkrat se moramo premikati, da poženemo stvari v tek, drugič se moramo ustaviti in si prisluhniti. Bodite torej pozorni na težnjo po enem ali drugem v sebi. Ko se um pospeši in ponavlja vedno isto zgodbo, nam čustva uidejo izpod nadzora ter zapletemo se v začarani krog, ki se sam od sebe težko spremeni. Če ste zaposleni in se pojavi naporna čustvena situacija, se torej umirite in počakajte. Svet namreč poganja tako negibnost jina kot aktivnost janga.

Globoko dihajte

Pogosto globoko dihajte. Ko ste prestrašeni, vzhičeni, jezni ali obupani – naj en vdih sledi drugemu, kar vam bo prineslo upanje in zaupanje v prihodnji trenutek. Prsni koš se bo sprostil, tako kot napetost in čustveni naboj.

Zamotite se

Včasih je zanikanje zdravo, saj potrebujemo premor. Zabavajte se. Osredotočenost na težave je stresno. Ukvarjanje z drugimi področji med prebolevanjem pa se nam pomaga sprostiti in nam daje upanje. Meditacija, delo, družabno življenje, šport, ogled filma, nov projekt so vse zdrave oblike preusmerjanja misli, dokler se nam rane ne zacelijo.